Grajski park je na nedeljski večer po dolgih letih samevanja končno oživel. Skavti smo že dan prej postavili jambor, pripravili ognjišče ter zadnji dan postavili tudi jamboree (skavtski šotor), uredili prostor (obesili zastavice, omejili prostor gibanja, postavili klopi) in vse potrebno za igre. Od pol osmih dalje, se je lahko vsak, udeležil različnih aktivnosti; od hoje po vrvi, do metanja vrvi na kol, metanja sekire, balinčkanja, tenisa, kartanja itd. Pri tem nas ni zmotil niti dež in temni oblaki, ki so strašili po nebu.

Ob pol devetih smo uradno začeli z dvigom slovenske zastave in petjem slovenske himne. Nekaj uvodnih besed nam je namenil tudi naš župan Rok Roblek, ki je z velikim zanimanjem in navdušenjem bil prisoten skozi cel večer. Zaradi dežnih kapelj smo morali spustiti nastop violončelistke (naše skavtinje), z zanimanjem pa smo prisluhnili recitalu slovenske narodne pesmi Kresnice, ki jo je prebrala naša klanovka.

Nato smo po skavtsko prižgali pagodo in z odprtimi usti prisluhnili pripovedovanju zgodb. Domačinka Franceska Žumer se je prav za to priložnost posebno potrudila in prišla oblečena kot vila Kresnica. Seboj je prinesla tudi nekaj čarobnih rastlin (orlovo praprot in kresne rastline). Njenemu vživetemu pripovedovanju smo z veseljem prisluhnili mlajši in starejši. 

Počasi se je večer prevesil v noč in na koncu smo ob ognju prepevali slovenske pesmi ob kitari. Mlajši so si nad žerjavico pekli pence, starejši so obsedeli na klopeh in uživali v poletnem večeru. Nebo se je razjasnilo in kdor je ostal čisto do konca, je lahko opazil tudi nekaj zvezd. S piskom tišine smo spustili zastavo in naznanili uradni konec našega druženja.

Vsi organizatorji smo bili veseli in ponosni, da je na dogodek prišlo skoraj sto ljudi in da je večer tako lepo uspel. Odločeni, da to ponovimo naslednje leto, se vam zahvaljujemo za vso pomoč!

 Manja Primožič