Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Prebold
DANES
18°C
-1°C
JUTRI
18°C
-1°C
Oceni objavo

Utrip domoznanstva v preboldski knjižnici

V četrtek, 21. marca 2024, je v Občinski knjižnici Prebold potekala prireditev Utrip domoznanstva, na kateri smo predstavili 11. zvezek zbirke Izviri naše dediščine, katerega založnik je Etnološko društvo Srečno in nosi naslov Montanistične strune. Z dr. Jožetom Hribarjem iz Etnološkega društva Srečno, dr. Emilom Eberlom, avtorjem Montanističnih strun, in mag. Marijanom Manfredom, piscem uvodnega besedila, se je pogovarjala mag. Lea Felicijan, knjižničarka. Večer so glasbeno obogatile zasedbe Ubrane strune, Zabukovčani in Rudarska bratovščina. Med zbranimi je bil tudi Ivan Grobelnik, predsednik Etnološkega društva Srečno.

Rudarske pesmi dr. Emila Eberla prihajajo iz srca ter kažejo pečat rudarstva zasavskih ljudi in širše. Izpoved v verzih je začutil že v gimnazijskih letih, vsestranskost pa ga je spremljala tudi na poklicni poti. V njegovih raziskovalno-razvojnih delih in aplikacijah obstaja 160 elaboratov in poročil, strokovno se je usmeril predvsem v bogatenje mineralnih surovin in na mehansko procesno tehniko. Za svoje znanstvenoraziskovalno delo je prejel več priznanj, izmed teh tudi najvišje – nagrado sklada Borisa Kidriča. V svojem prostem času je gojili tudi različne hobije, pravzaprav talente s področja glasbe, pisanja, slikanja. Zapeta ali zaigrana pesem je duhovno luč, daje polet skozi težke čase. Pesem je skozi vse čase spremljala boj za svobodo, ustanavljale so se rudarske godbe, godbenik je bil tudi dr. Emil Eberl.

Večer smo sklenili z mislijo, da je novoizdani zvezek rudarske kulturne dediščine prav droban, a kot sleherni do zdaj bogato opiše knapovski stan. »Knapovšna« bo zagotovo ostala med nami, in to zaradi povezanosti, ostala bo, ker je od robatega fizičnega dela s svojo omiko prešla na znanstvene študije, vse do umetniškega izražanja. Trdo delo je oblikovalo rudarsko omiko, ki se pokaže tudi v rudarskem pozdravu Srečno; gost preboldske knjižnice mag. Marijan Manfredo ga je črkoval: S – srčnost, R – resnicoljubnost, E – enotnost, Č – človečnost, N – načelnost, O – odločnost. Zazrimo se v prihodnost in ne pozabimo na te temeljne človeške vrednote.

 

Besedilo: Lea Felicijan

Fotografije: Silvan Bačer, Darko Naraglav, Matej Ocvirk

Oglejte si tudi