V soboto, 12. marca 2022, smo ob dveh ponoči trije planinci PD Polzela krenili s Polzele proti Krmi, kjer smo okoli četrte ure začeli vzpon. Ceste v Krmo že nekaj let ne plužijo več, zato smo hojo začeli še pred Kovinarsko kočo, od koder je okoli pet kilometrov do parkirišča, kjer se vzpon začne poleti.

Pot po dolini smo opravili ob soju čelnih svetilk in s prvimi sončnimi žarki prispeli do pastirske koče Prgarca. Po zajtrku smo nadaljevali pot, ki se od tod začne vzpenjati proti Ržkim podom, od koder se nam pričenjajo odpirati lepi razgledi na okoliške zasnežene vrhove. Vreme je bilo čudovito, v Kalvariji ni bilo niti sapice vetra in že dolgo se nismo pri minus šestih stopinjah Celzija tako potili. Po malici in kavici v Planinskem domu na Kredarici smo se začeli pripravljati za vzpon na Triglav. Nekaj odvečne opreme smo pustili v koči, nadeli smo si plezalni pas in samovarovalni komplet, v roke prijeli cepin in se odpravili pod steno. Pri vstopu smo se navezali na plezalno vrv, saj je od tu začetek poti, ki poteka po severnem pobočju Malega Triglava, videti srhljiv. Vendar je bila bojazen odveč, sneg je bil dober in siguren, pa tudi jeklenice večinoma niso bile zasnežene. Tudi na ozkem grebenu med Malim in Velikim Triglavom, kjer prav veliko več prostora kot za gaz ni, nismo imeli težav, saj smo za varovanje lahko uporabili samovarovalni komplet. Sledilo je še malo lažjega poplezavanja in po osmih urah hoje smo stopili na najvišji vrh Slovenije. Razgledi so bili fantastični na vse strani, in to samo za nas, saj smo bili na vrhu sami.

Sledil je spust, ki je razmeram primerno potekal počasi in preudarno. Kar nekaj delov je bilo treba premagati vzvratno, kar ni nikoli prijetno, saj ne vidiš dobro pod noge. Na Kredarici smo se zadržali le toliko, da smo si nazdravili s hmeljnim napitkom za uspešen vzpon, nato pa smo se odpravili v dolino. Tako kot so nas pri Prgarci zjutraj pozdravili prvi sončni žarki, tako so se na istem mestu zdaj poslovili. Nekaj časa smo še hodili v mraku, ko pa smo dosegli gozdno mejo, smo prižgali svetilke in malo pred deveto uro zvečer prišli do izhodišča.

Uroš Lešnik