V Domu krajanov Andraž je 17. novembra 2023 potekal dogodek Andraževec 2023, na katerem že vrsto let podelijo priznanja najboljšim pridelovalcem zeliščnega likerja. Dva dni prej je petčlanska ocenjevalna komisija prejela dvajset vzorcev tako imenovanega andraževca in po pravilniku Društva upokojencev (DU) Andraž ocenila dostavljene vzorce. Več kot 70 zbranih obiskovalcev je uživalo ob prijetnem in veselem druženju, ki ga je popestril Darko Žvižej v vlogi Štamperlovega Pepija, ljudske melodije in napeve pa so pridali Vaški godci iz Andraža. 

Po pozdravnemu nagovoru predsednika DU Andraž Emilijana Zabukovnika je o zgodovini pridelave andraževca spregovoril predsednik ocenjevalne komisije Srečko Rajh. Povedal je, kako so pozimi leta 2007 skupaj s Francem Rebernikom in Dragom Jamnikarjem razmišljali o razgibani in koristni dejavnosti, ki bi bila dovolj zanimiva, da bi povezovala ljudi našega območja. Med možnostmi je zmagal predlog o ljubiteljski pridelavi zeliščnih likerjev. Vse potrebne sestavine najdemo na domačih pašnikih in gozdnih robovih med Goro Oljko in Sevčnikom. Deviška travišča, polna cvetja, zdravilnega grmičja in korenik so najboljše zagotovilo, da bo zeliščni liker, ki smo ga zaradi posebnosti in lokalne pridelave leta 2009 preimenovali v andraževec, dober.

Odbor so dopolnili z vsakokratnim predsednikom DU in Martinom Smrekarjem (žal že pokojnim), ki je bil tudi izkušen vinogradnik in je veliko prispeval k vsebini pravilnika za ocenjevanje in izvedbi prvih ocenjevanj. Zbrali so več receptov za pridelavo, ki jih pridelovalci upoštevajo po svoji presoji.

Najprej so bronasta priznanja prejeli štirje pridelovalci andraževca.

Ljubo Žnidar, mojster žganjekuhe, je veliko povedal o "domačem šnopsu". Da je najboljši sadjevec iz starejših domačih sort jabolk, ki pri upoštevanju osnovnih pravil žganjekuhe zagotavlja kakovostno nevtralno osnovo zeliščnih likerjev. Več pozornosti je treba nameniti zadostnemu odvzemu prvega toka (cvet) in pravočasni prekinitvi srednjega toka, saj zadnji tok kljub aromam predstavlja težke alkohole, ki negativno vplivajo na kakovost žganja. Voda, s katero redčimo alkohol, ni kriva, da je žganje kalno, temveč je vzrok v prenizki alkoholni stopnji, ki naj presega 45 stopinj. Povedal je še, da se je v vlogi ocenjevalca dobro počutil, saj so bili vzorci dobri ter so se razlikovali po barvi, stopnji sladkorja in harmoničnosti.

Deset srebrnih priznanj so prejeli izkušeni pridelovalci andraževca.

Urška Brunšek je z videoprojekcijo predstavila najpomembnejše rože, liste in plodove kot sestavine zeliščnih likerjev, ki imajo različno moč, zato je treba biti pazljiv z dodajanjem, da bodo zagotovljeni pravšnja barva, vonj, okus in harmoničnost.

Drago Jamnikar je predstavil domače likerje: borovničevec, višnjevec, češnjevec, drenovec, limonovec, travarico, materino dušico, slivovko, borovec, košutnik in druge. Kar 34 steklenic je bilo na mizi. Pridelava likerjev je specifična in pripomore k raznolikosti, znotraj katere lahko vsakdo najde svoj okus.

Srečko Rajh, Emilijan Zabukovnik in Jože Kužnik so podelili zlata priznanja šestim najboljšim pridelovalcem - tistim, ki o andraževcu največ vedo in so najboljšemu žganju dodajali rože, nabrane v sončnih popoldnevih, ter druge sestavine v pravilnem razmerju.

Najboljši letošnji pridelovalci so Mirko Blagotinšek, Vinko Meklav, Franc Rebernik, Anton Mešič, Jožica Urbanc in zmagovalec Anton Koren, čigar andraževec je bil ocenjen s 57 točkami.

Organizacija dogodka Andraževec je precej zahtevna in zajema pridelavo, dostavo vzorcev, šifriranje, ocenjevanje, vrednotenje rezultatov, objave, izdelavo plakatov in priznanj, vsebinski in zabavni program ter pogostitev. Pri izvedbi sodeluje dvajset ljudi. Povezani zlahka realiziramo lep in zanimiv dogodek, vsak svoje delo opravi odlično. V imenu DU Andraž vsem iskrena hvala.

Srečko Rajh