Življenje nas vodi po poteh, ki jih ne izbiramo vedno sami. Polno je presenečenj, lepih in manj lepih, ki nas v življenju bolj ali manj pomembno izoblikujejo. Sama se bom vedno spominjala dneva, ko je zagorel naš dom. Strahu, tesnobe in nemoči, ki so me obdajali. Dom in tudi kruh, saj je oče imel v hiši tudi obrtno delavnico, od petčlanske družine se je iz trenutka v trenutek poslavljal. Vse, kar sta oče in mama do takrat ustvarila, je ogrožal ogenj. Nikoli, resnično nikoli ne bom pozabila, kako hitro so se odzvali naši ljubi sokrajani Ločičani. Kako hitro so sklenili verigo, ki si je neprekinjeno podajala vedra vode, zajeta iz bližjega potoka, in gasila požar. In ljubi požrtvovalni gasilci, vedno pripravljeni, da pomagajo ljudem v nesreči. Ob vsakem trenutku dneva, podnevi in ponoči. Kaj bi brez vas! Še enkrat HVALA, ker ste rešili naš dom.
Ob nedavnem neurju, ko je orkanski veter lomil mogočna drevesa, sem se požara našega doma ponovno spomnila. Predvsem zaradi prostovoljnih gasilcev, ki so tudi tokrat vsem, ki so potrebovali pomoč, širokosrčno pomagali. Še v istem večeru, ko se je hudo neurje malce poleglo, so nesebično darovali svoj prosti čas, znanje in pogum, da so reševali. Brez besed in z odprtim srcem. Šele jutro je pokazalo, kako močan je bil veter, ki je ruval drevesa. In že v zgodnjem jutru so ponovno bili na delu prostovoljni gasilci. Ste fantje sploh kaj spali? Skupaj s člani Civilne zaščite in Režijske ekipe Občine Polzela so usklajeno in strokovno reševali posledice viharja. Vse je potekalo tako tekoče, da je organizacija marsikomu lahko za zgled. Ponovno se je izkazalo, kako sočutni smo Slovenci in kako hitro priskočimo na pomoč, ko je treba. V tem je moč preživetja našega naroda že tisočletja, v slogi in medsebojni pomoči. Kot že večkrat, lahko ponovno ponosno napišem, da imam svojo domovino, svoj kraj neizmerno rada in sem ponosna nanju.
Dragi prostovoljni gasilci, Civilna zaščita in Režijska ekipa Občine Polzela, iskrena, SRČNA HVALA za vso pomoč.
Občanka Občine Polzela, Breg pri Polzeli
