April je zagotovo zaznamovalo praznovanje velikonočnih praznikov, ki so na takšen ali drugačen način povezali veliko število občanov Polzele. Velika noč je največji krščanski praznik, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Osrednje velikonočno dogajanje se je v Občini Polzela začelo na cvetno nedeljo, ko je bilo pred polzelsko župnijsko cerkvijo mogoče čutiti pravi prijateljski in družabni vrvež. Župnijski pastoralni svet je, da bi se druženje po blagoslovu in obredu še nadaljevalo, organiziral tekmovanje za tri največje in tri najmanjše butare, katerega prvotni namen je bilo druženje v pripravi butar, dobra volja in skupno praznično vzdušje. Komisija, ki so jo sestavljali člani sveta Marko Slokar, Dragica Sternad Pražnikar in Vid Pesjak, je izmerila vse butare, ki so jih prinesli tisti, ki so se želeli pomeriti v tekmovanju. Najdaljša je merila 9,10 metra in so jo izdelali učenci verouka 8. in 9. razredov. Sledili sta butari Jožeta Bastla (7,30 metra) in Aljaža Turnška (5,24 metra). Najmanjše tri so izdelale Zala Jezernik (1,60 centimetra), Patricija Bastl (2,20 centimetra) in Valentina Pesjak (4,00 centimetra). Člani župnijskega pastoralnega sveta so poskrbeli, da so sladke nagrade dobili prav vsi udeleženci. Nedeljsko dopoldne pa so obiskovalcem bogoslužja polepšali tudi s sladkimi dobrotami in napitki. Marsikdo je izrazil željo, da bi takšen dogodek na cvetno nedeljo postal tradicionalen.

Blagoslov ognja in jedi

Velikonočna sobota se je za marsikaterega občana začela že zelo zgodaj. Tako pred polzelsko kot andraško cerkvijo je bil blagoslov velikonočnega ognja in vode, s katerima so verniki pokadili in pokropili domove. Lesne gobe, ki pri tlenju oddajo prijeten vonj, v domove ponesejo predvsem mlajši verniki. Gospodinje, kjer še kurijo na trda goriva, so na ognju, ki so ga zanetile z blagoslovljenim velikonočnim ognjem, pripravile velikonočne dobrote. Med najpogostejšimi so kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka izmed jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren žeblje. Na velikonočno soboto cerkvi tudi v nadaljevanju dneva nista samevali. Številni kristjani so k blagoslovu prinesli velikonočne jedi in postali pri Jezusovem grobu. Velika sobota je namreč dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek.

Z vstajenjskimi procesijami

Na veliko noč so bile v cerkvah vstajenjske procesije z mašami, na katerih so slovesne aleluje naznanile, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja. Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici poudarili, da je velika noč najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo. Vsem so zaželeli vesele praznike, še posebno ostarelim, bolnim in osamljenim, beguncem in nemočnim. Dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek, so se kristjani spominjali prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju so verniki tega dne obiskali sorodnike in prijatelje ter delili veselje ob Jezusovem vstajenju.

Špela Ožir