September je mesec novih začetkov, ko se življenje po lenobnosti poletja vrača v stalne tirnice. V župniji smo tako 15. septembra 2024 začeli novo veroučno leto.

Pri nedeljski maši smo se zbrali veroučenci in družine, vključene v družinsko katehezo, ki so takrat imele prvo srečanje. Prosili smo za blagoslov otrok, staršev, katehetov in učiteljev v novem učnem letu in blagoslovili tudi šolske torbe, ki so jih otroci prinesli s seboj. Verouk je tako že v polnem teku, z župnikom so se srečali tudi starši prvoobhajancev in birmancev ter zastavili pot k zakramentom.

Zadnja nedelja v septembru, na praznik svetih nadangelov Mihaela, Gabriela in Rafaela, ki so mogočni priprošnjiki v boju s hudim in slabim, pa je bila v znamenju skavtov, ki so prav pri sveti maši začeli skavtsko leto. V cerkvi so uredili skavtski tabor s tabornim ognjem, kuriščem in kuhališčem, bivakom s spalno vrečo ter celo drogom z zastavami: slovensko, skavtsko in zastavo stega Prebold - Polzela 1.

Bili smo priča dvigovanju zastav ter petju skavtske in slovenske himne. Presunila nas je slovesnost dogodka in začutili smo pristni skavtski utrip. Ker je tudi župnik Urban po srcu skavt, nam je pri pridigi razbil stereotipe o skavtih oziroma osvetlil še njihovo drugačno plat. Da so skavti blatni in umazani, ker jih ni strah umazati se pri darovanju za sočloveka in Boga, saj se ta umazanija ne dotakne njihovih src in duš. Da skavti molijo, ker želijo čutiti Božjo bližino in tako ves čas sledijo, kam jih Bog vodi. Da skavti uživajo v naravi, ki jo je Bog ustvaril za ljudi, kjer ga lahko začutijo in kjer se naše duše spočijejo. Da si skavti stega Prebold - Polzela 1 želijo postati pivo, ker je pivo del savinjske naravne in kulturne dediščine ter je skozi zgodovino v močni meri oblikovalo življenje in značaj Savinjčanov (in ga še danes). Pivo je zmes mnogih hranil in vitaminov ter daje veselje.

Tudi skavti želijo »nahraniti« ljudi, jih razveseliti in jim vlivati upanje. Skavtska rutka stega je v znamenju piva: črna je barva rodovitne savinjske zemlje, v kateri hmelj zraste; zelena ponazarja hmeljsko vitico, ki se vije v nebo; rumena je barva zrelih zlatorumenih hmeljskih kobuljic; oranžano pa je pivo. V svoje vrste so prav na tem dogodku povabili tudi nove somišljenike, otroke od petega razreda dalje.

Ni še prepozno, da se jim pridružite in da skupaj »rastemo gor, gor, gor« proti Bogu in novim pustolovščinam naproti v duhu njihovega gesla.

Sabina Seražin