Miloš Levstik je kot nadučitelj v letih od 1887 do 1902 v Andražu nad Polzelo naredil veliko za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva. Razvoj teh dejavnosti pa je kljub preselitvi v Celje še vedno spremljal z veliko pozornostjo, kot se je sam večkrat izrazil, v »mojem Šentandražu«. Po njegovi zaslugi se je kraj začel zelo spreminjati, saj so zrasli številni sadovnjaki.
Tako, da je bil »Šentandraž«v tistih časih pomladi en sam cvetoči vrt. Kot spomin na tiste čase, prednike in sadni izbor je tudi sadovnjak na Jelovškovi domačiji, katerega z budnim očesom ob pomoči družine spremlja in goji gospodar Konrad Brunšek. Nekako pred 30 leti se je odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih in bregovih. To mu je povsem uspelo, saj je v njegovem sadovnjaku okrog 140 sort jabolk in 60 sort hrušk. V glavnem so to stare sorte, ki so že skoraj izginile iz naših sadovnjakov, je pa med njimi tudi okrog 15 novejših sort. Posajene so z namenom ugotavljanja in preizkušanja, kako se prilagodijo okolju prijazni pridelavi. Vse sadje v njem je pridelano s srcem in občutkom.
Ta nasad je tudi sprostitev za gospodarja, saj ga vsakodnevno obiskuje in spremlja dogajanje v njem. Ob sprehodu po njem in po jutranjih opravilih v hlevu si napolni dušo in sprosti duh. Pri opravilih pa mu radi priskočijo na pomoč vsi člani njegove družine, ki so mu tako v fizičnem kot tudi moralnem pogledu trdna opora.
Ker zaradi epidemije predstavitve bogate letine sadja ni bilo mogoče izvesti, kot smo bili vajeni do zdaj, je gospodar Konrad v stari kašči iz leta 1810 zbral in razstavil okrog 70 starih sort jabolk in nekaj novih, pa tudi nekaj sort hrušk, z namenom, da lahko opazuje njihovo vzdržljivost in odpornost na skladiščne bolezni. Pa tudi, kako se s skladiščenjem v slabih prostorih (brez hladilnice) spreminjata barva in okus. Kljub dobri letini so Jelovškovi vse sadje skrbno obrali in ga uporabili. Nekaj so ga posušili za krhlje, nekaj predelali v jabolčnik, nekaj pa prihranili za ozimnico. Malo pa ga bodo predelali v žganje, da bo za domače »arcnije«.
Želimo si čim več takih letin, kot je bila letošnja, seveda s to razliko, da bodo Levstikovi dnevi in festival jabolk ponovno predstavljeni širni javnosti v Domu krajanov v Andražu. Upamo, da bo tako že naslednje leto.
Lidija Praprotnik



