Občine morajo skladno z zakonodajo zagotavljati zavetišče za živali, kar lahko storijo s podpisom koncesijske pogodbe z enim izmed slovenskih zavetišč. Če tega ne storijo, so v prekršku.

20. junija 2024  je na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potekal sestanek na temo skrbi za zapuščene živali v Sloveniji. Na sestanku so bile prisotne tudi predstavnice Združenja občin Slovenije.

V razpravi so bile odprte tri točke, in sicer:

1.       izzivi, s katerimi se občine srečujejo ob izvajanju javne službe skrbi za zapuščene živali in izvajanja predpisov, ki urejajo zapuščene živali;

2.       izzivi, s katerimi se srečuje uprava ob nadzoru izvajanja javne službe skrbi za zapuščene živali;

3.       pregled možnih rešitev financiranja in sistemskih sprememb skrbi za zapuščene živali rešitve.

Predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so uvodoma želeli izpostaviti predvsem ključno problematiko, s katero se trenutno ukvarjajo na terenu. Stanje kapacitet v zavetiščih za živali kaže raznolike izzive, saj so nekatera zavetišča povsem zasedena.  

Ker se na območju Republike Slovenije kaže potreba po večjem številu zavetišč, je bil eden izmed predlogov predstavnikov uprave združenje posameznih manjših občin, v sklopu katerega bi se ustanovila nova zavetišča. Gre za to, da je v Republiki Sloveniji trenutno 16 zavetišč, kar ne zadostuje potrebam po zavetiščih.

Pri tem je treba poudariti, da kar 56 občin trenutno nima podpisanih pogodb ali  zavetišča z njimi ne želijo podaljšati sodelovanja z občinami, saj stroški zaradi zapuščenih živali naraščajo. Gre za problematiko, ko živali v zavetiščih ostajajo dalj časa, tudi po več let.

Obravnavana problematika je v slovenskem pravnem redu urejena v Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-F). 27. člen v prvem odstavku določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Poudarili so, da se glede na število zapuščenih živali kaže potreba po spremembi normativa, ki ga v zgoraj omenjenem členu določa zakon. Merilo, da mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču, ni več primerno, saj je od njegovega sprejema minilo nekaj desetletij in ne ustreza več trenutnim razmeram. Število zaščitenih živali se je namreč povišalo. Zato je potrebna sprememba trenutno veljavnega normativa.

Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali določa, da se pred oddajo psice praviloma sterilizira, mačke pa sterilizira oziroma kastrira. Ker večina potencialnih posvojiteljev želi posvojiti mlade živali, to predstavlja velik problem, saj teh še ni mogoče posvojiti, ker sterilizacija oziroma kastracija še ni opravljena. Zaradi tega živali ostajajo dalj časa v zavetiščih, s čimer se višajo tudi stroški njihove oskrbe. Tako se je pokazala potreba po spremembi omenjene določbe pravilnika.

Nadaljnji izziv v prihodnosti predstavljajo tudi stroški v zvezi z zapuščenimi živalmi, saj ti strmo naraščajo. Največji strošek zavetišč predstavljajo predvsem plače skrbnikov. Zato predstavniki uprave menijo, da ni smiselno ustanavljati novih manjših zavetišč.

Nazadnje so predstavniki uprave predlagali uvedbo obvezne takse oziroma določenega prispevka občanom, podobnega tistemu, ki ga v Republiki Sloveniji poznamo za dolgotrajno oskrbo pri ljudeh. S tem bi se zagotovila dodatna finančna sredstva za zavetišča. Predlog za določitev prispevka na občinski ravni je bil podan že pred leti. Pri tem so občine izrazile pomisleke glede morebitnih dodatnih administrativnih stroškov in občutka nepravičnosti, saj bi s tem dodatno breme povzročili lastnikom, ki že skrbijo dostojno za svoje živali.  

Ob koncu sestanka je bila s strani vseh navzočih soglasno sprejeta odločitev, da je potreba po reformi Zakona o zaščiti živali nujna. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo upoštevala mnenja in argumente posameznih občin ter združenj občin glede sprejetja konkretnih odločitev.

Tudi v Občini Polzela se zavedamo problematike zapuščenih živali, saj se vse prevečkrat zgodi, da ljudje kar ob cesti odvržejo mladičke, ki so jim odveč, zlasti mačje. Denarja, da bi sami ustanovili zavetišče, nimamo, zato smo že pred leti začeli sofinancirati sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk, da občane spodbudimo h kastriranju in steriliziranju, da ne bo prihajalo do tako visoke reprodukcije. V občini se trudimo, da k problematiki pristopimo z vso odgovornostjo, se pa vsakodnevno srečujemo s problematiko prezasedenosti zavetišč.

Če opazite prosto gibljivega mačka, ga ne prijemajte in se mu ne približujte, saj je velika verjetnost, da je v bližini mačja mama. Prav tako si ne prisvajajte mladičev in jih ne nosite nikamor. Vsaka mačka namreč ni zapuščena, ker mnogokrat žival uide izpod lastnikovega nadzora, lahko spremlja otroka v šolo ali se samo potika naokoli, predvsem v mesecih, ko je čas parjenja.

Odločitev za živali zahteva temeljit razmislek, še preden pride v družino novi živalski član. Prepogosto se zgodi, da je glavni vzrok za pridobitev živali nepremišljena odločitev, rezultat pa je neustrezna oskrba ali celo zapustitev živali. Izberite žival, ki je primerna za vaš dom in vaš življenjski slog, ter se izogibajte impulzivnim odločitvam. Odgovorni lastniki se zavedajo obveznosti, ki jo zahteva življenje z domačo živaljo. 

Mija Čulk