Franc Küčan, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, pravi: »Za obstoj nekega naroda je najpomembnejša hrana mleko, kruh in meso.«

Kaj lahko razberemo iz njegovih besed? Slovenija je s svojim kmetijstvom samooskrbna z mlekom, imamo ga 110 odstotkov, prav tako smo lahko samooskrbni s krušnim žitom, za svoje krušne potrebe ga imamo dovolj, tudi z mesom smo samooskrbni, imamo višek perutninskega mesa, tudi govejega, le prašičjega nekoliko manj.

Nekoliko slabše smo samooskrbni z zelenjavo in sadjem, kar bi lahko dokaj hitro in s pravilnim pristopom države obrnili v pozitivni trend.

Kmetje že dolga leta opozarjamo, da je pri nas pridelana hrana vrhunska, saj imamo nešteto nadzorov, tako rekoč od vil do vilic. Težava pa je, da je prav ta hrana premalo ovrednotena. Kmet dobi v povprečju le od 10 do 15 odstotkov vrednosti, ki je na policah trgovcev. Zato odhajajo najbolje vzrejene živali v tujino, zato tja odhajajo tudi najlepša jabolka … In po drugi strani zato uvažamo manjkajoče meso, sadje, zelenjavo … Vemo, da je za obstoj teh proizvodov potrebno veliko konzervansov in kemije, da po dolgih poteh pridejo sveži do trgovskih polic. Sadje, ki je npr. namenjeno za izvoz, se mora obrati pred tehnološko zrelostjo, saj ga čaka še dolga pot, s tem pa izgubi ogromno hranilnih snovi, ki se v njem razvijejo prav v času tehnološke zrelosti. Da ne omenjam mesa, ki je večkrat zmrznjeno ...

Za Slovence je vsa hrana, ki je pridelana v Sloveniji, lokalna hrana, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihaja. Je pa tudi res, da ima skoraj vsak kraj v Sloveniji svoje krajevne in lokalne posebnosti, na katere ne smemo nikakor pozabiti. Zato sta RABA in PROMOCIJA lokalno pridelane hrane zelo pomembni.

Kupovanje od lokalnih ponudnikov blaga in storitev ima mnoge prednosti. Ne samo v času, ko je svet zaradi koronavirusa skoraj obstal, ampak tudi v našem vsakdanu. Krajša pot blaga od dobavitelja do kupca, predvsem pri prehrambnih produktih, omogoča višjo kakovost ter boljši nadzor in sledljivost.

Lokalno pridelano in predelano pa ima še veliko prednosti:

 - Dozorelost, ki je optimalnejša. Zaradi bližine pridelave ni potrebno predčasno pobiranje oz. obiranje in ni potrebe po poznejši obdelavi med transportom in skladiščenjem.

 - Višja prehranska vrednost in svežina. Večja verjetnost je, da bo lokalno pridelana hrana vsebovala večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila transportirana in skladiščena daljši čas. Pri daljši prodajni verigi se zniža tudi vsebnost vitaminov.

 - Boljša senzorična vrednost (vonj, okus, videz, struktura) in tradicionalen okus. Lokalni proizvajalci poznajo zahteve lokalnih potrošnikov glede okusa in načina priprave hrane, zato v svoje recepture prenašajo tudi tradicionalne okuse in postopke, kar bogati pestrost ponudbe njihovih izdelkov.

 - S kupovanjem hrane lokalnega porekla podpiramo lokalne pridelovalce in panogo ter utrjujemo lokalno samooskrbo.

S pravilnimi političnimi odločitvami bi lahko položaj v kmetijstvu bistveno popravili, mladi bi raje kmetovali, poseljenost podeželja bi se izboljšala, površine, ki so v zaraščanju, pa bi bile obdelane.

Torej, za zdaj se nam Slovencem ni treba bati, da bi bili ob morebitnem zaprtju meja lačni, saj je naše kmetijstvo samooskrbno. Morda je prav zdaj, ob epidemiji koronavirusa, idealna priložnost, da se zamislimo in začnemo bolj ceniti domačo hrano in slovenskega kmeta. 

Morda pa na koncu še zahvala vsem, ki pridelujejo hrano in nas tako v kriznih trenutkih oskrbujejo z njo.

Blaž Turnšek