V večernih urah 4. novembra 2020 je bil v lovišču LD Polzela uplenjen šakal (lat. Canis aureus). Lovska sreča se je nasmehnila članu lovske družine Polzela Tinetu Ribarju in njegovemu štirinožnemu pomočniku Fidu.

Že maja smo večkrat opazili, da veliko srn ni vodilo svojih mladičev na pasišča ali pa so vodile samo po enega. Zato smo sklepali, da je vzrok za ta pojav prisotnost šakala na območju lovišča LD Polzela, saj so tudi sosednje lovske družine poročale, da so ga opazile. Lov na šakala in odvzem iz lovišča je dovoljen šele s tem letom, ko se je končal monitoring šakala v Sloveniji.

Šakal je srednje velik predstavnik družine psov, podoben je volku in lisici, le da s svojo velikostjo in težo spada med obe vrsti, saj dosega povprečno težo med 10 in 12 kg. Z repom meri do 105 cm.

Včasih šakali živijo tudi v družinskih skupinah, ki obsegajo okrog 20 živali.

Samica skoti mladiče v aprilu ali maju v podzemnem brlogu znotraj dobro označenega starševskega območja. V leglu so po navadi dva do štirje mladiči, ki spregledajo po desetih dneh. Šakal je predvsem nočna žival. Najaktivnejši je v mraku in ob zori. Pleni manjše sesalce do velikosti mlade ovce. Živi v parih oziroma v družinskih tropih, pri lovu pa je najpomembnejše izjemno usklajeno sodelovanje, podobno kot pri volkovih.

O odvzemu šakala v lovišču LD Polzela smo obvestili območno zvezo SKZLD Celje in načrtovalca lovsko-upravljavskih načrtov ZGS Celje, da je pridobil potrebna dokazila, ki so bila poslana na Biotehniško fakulteto v Ljubljani za analize o prehranjevanju šakala.

Ob tej priložnosti se kot predsednik LD Polzela zahvaljujem uplenitelju Tinetu Ribarju, saj je s tem odvzemom šakala poskrbel za možnost večje populacije divjadi v našem lovišču.

Ferdinand Železnik