19. 3. smo bili policisti PP Žalec obveščeni o kaznivem dejanju nasilništva, in sicer sta se na Polzeli sprla moški in ženska, pri tem pa je moški pretepel žensko. Znani storilec je bil pridržan, zoper njega pa je bila napisana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Na območju Občine Polzela sta se marca zgodili tudi dve prometni nesreči, in sicer obe 25. 3. Prva se je zgodila na regionalni cesti Polzela–Velenje, zunaj naselja Založe, v kateri sta z ogledali trčili dve tovorni vozili. Ker so bili v danem primeru izpolnjeni pogoji za odstop od ogleda, so policisti to tudi storili.
Druga prometna nesreča se je zgodila v Podvinu, in sicer sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila in kolesar. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in ugotovili, da jo je zakrivila voznica osebnega avtomobila, ki je izsilila prednost kolesarju, ta pa v prometni nesreči ni dobil hujših poškodb. Voznici so policisti izdali plačilni nalog.
Policisti PP Žalec smo marca na območju Občine Polzela obravnavali tudi dva travniška požara, in sicer v Dobriču in Andražu nad Polzelo, pri tem večje materialne škode ni bilo, saj sta pogoreli samo podrast in trava.
V marcu smo policisti PP Žalec obravnavali tudi štiri kršitve javnega reda in miru, ki so se zgodile tako v zasebnem prostoru kakor tudi na javnem kraju. Vsi kršitelji so bili kaznovani z globo.
Drugih varnostno problematičnih dogodkov policisti PP Žalec na območju Občine Polzela nismo obravnavali.
Policisti vas ob vse lepših dneh opozarjamo na nevarnosti, ki vam pretijo v cestnem prometu. Tako bomo v nadaljevanju opozorili na eno izmed najranljivejših kategorij udeležencev v cestnem prometu, to so kolesarji in vozniki koles z motorji, mopedov in motornih koles.
Kolo je eno izmed najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev.
S kolesarjenjem kot zelo preprostim in ekološkim načinom gibanja in prevoza prispevamo k čistejšemu okolju, spomladi in poleti oziroma v toplejših mesecih pa je to tudi ena izmed najprijetnejših športnih dejavnosti na svežem zraku, s katero skrbimo za ohranjanje svojih telesnih sposobnosti. Prispeva namreč k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju, obenem povečuje moč.
Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi:
- nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak "stop" ali znak "križišče s prednostno cesto" velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil,
- neprilagojene hitrosti, ki bi ustrezala stanju in lastnostim ceste, še zlasti na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.
Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila.
Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem prometu ranljivi starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in se počasneje ustrezno odzovejo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To seveda nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa svetujemo:
- naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu;
- naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje prilagaja temi; posamezne vožnje naj bodo krajše; izogibajo naj se tudi vožnjam po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti; predvsem pa naj se izogibajo cestam, na katerih ni kolesarskih stez.
Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za svojo varnost in se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične okoliščine, bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu gibanja, ki ga predstavlja kolesarjenje.
Gorazd Trbovšek
