Tokrat smo se na organiziran pohod odpravili na Gorenjsko stran, točneje na sever Polhograjskih dolomitov.

V petek, 24. aprila 2026, se nas je zbralo za dva kombija pohodnikov. Jutro je oznanjalo lep in prijeten dan za hojo v hribe. Pot nas je vodila v smeri Medvode, ter nato navkreber do izhodišča pohoda Sv. Andrej (vas) 610 m.n.v. Od tu smo krenili po označeni poti, markirna označba je kazala dobro uro hoje do cilja našega pohoda Sv. Ožbolt (cerkev na vrhu hriba) n.v. 859 m. Torej bo treba premagati 249 m višinske razlike.

Pot je potekala po lepo urejeni gozdni poti z rahlimi vzpetinami. Tik pred ciljem se odpre pogled na hrib kjer stoji cerkev, prav tako pa strm del poti, ki je za nekatere med nami pomenil oviro. Ampak rešitev je bila pot okoli hriba. Vsi smo prijetno utrujeni prišli do vrha. Tukaj smo se odpočili in okrepčali s hrano in pijačo iz nahrbtnika. Pohodnica Magda pa nam je postregla še z mesnimi kifeljci. Po slikanju in ogledu okoliških hribov in gora – od tu je lep razgled proti Kamniško-Savinjskim Alpam, viden je tudi Mangart – se spustimo nazaj do izhodišča. Med potjo smo občudovali prebujanje narave, vse v zelenem z lepim gorskim in travniškim cvetjem.

Pot domov nas je vodila po Tuhinjski dolini, kjer smo v znanem gostišču ob malici in druženjem nadaljevali prijeten in koristen pohod, ter se varno vrnili domov.

Hvala Staniju za organizacijo lepega in zanimivega pohoda v prijetni družbi. Kmalu spet nasvidenje.

Drago Jamnikar