Letos bi, če ne bi bilo epidemije in varnostnih ukrepov, v soboto, 16. januarja 2021, potekal 39. planinski pohod na Goro Oljko. Pohod s poimenovanjem "Zdravju naproti" si je zamislil Stane Štorman, takratni predsednik Planinskega društva Polzela, uresničila pa ga je skupina prvopristopnikov, aktivnih planincev v sestavi: Stane Štorman, Jože Štorman, Ivo Drofenik, Ferdinand Glavnik, Milan Orešnik, Vili Vybihal, Jože Pur, Božo Jordan, Štefka Jordan.

Takrat prvič so se peljali z vlakom in šli iz Šoštanja mimo Rogelška na vrh. Bilo je pol metra snega. Pohod je bil do zdaj vsako leto organiziran in dobro obiskan.

Pomembnejše dostopne točke so bile Andraž, Šentilj pri Velenju ter železniške postaje: Polzela, Šmartno ob Paki, Paška vas, Florjan, Šoštanj, Pesje in Velenje. Vsako leto je voden pohod potekal iz drugega kraja, ko je še vozil sobotni vlak po voznem redu, pozneje pa so ga na tretjo soboto v januarju morali planinci posebej naročiti in celo plačati. 105.000 slovenskih tolarjev je stal prvič plačani izredni vlak. Po navadi sta bila dva vagona iz Celja do postaj za začetek pešhoje nabito polna planincev. Prihajali so iz raznih bližnjih in bolj oddaljenih krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške. Polnoštevilno so se udeleževali te zdrave manifestacije člani raznih društev s Ptuja. Vodniki skupin so skrbeli za varno in zanimivo hojo.

Ker letos zaradi prepovedi množičnih srečevanj ni bilo dovoljeno organizirati skupinskih prireditev, je pohod odpadel. Bil je lep sončen zimski dan. Snega komaj za vzorec. Mraz se je nekam potuhnil, temperature so bile vedno boljše za zdrav sprehod. Kaj početi? Seveda nas je vleklo v naravo, sobota je bila, imeli smo čas. Torej smo se odpravili iz skupnega gospodinjstva skupaj, pa bo, kar bo. Z avtom se je dalo priti brez težav, saj je bila cesta dobro posuta vse do planinskega doma.

Tam sicer ni bilo postrežbe, kakor smo je bili vajeni vsako prejšnje leto. Pohodniki so nosili maske in stali med seboj narazen v predpisani razdalji. Pri vhodnih vratih je bila miza s prozorno ploščo, ki varuje ljudi pred prenosom okužbe dihal. Ko so naročeno prinesli iz lokala, smo si hrano in pijačo vzeli in použili zunaj. Prostora je bilo dovolj, saj so se kot po dogovoru ljudje namenili na pohod ob različnem času in na različne načine. Ni bilo vlaka, ki bi jih posebej pripeljal. Prišli pa so peš, srečali smo lahko kolesarja, preznojenega tekača, štirikolesnik ... Avtomobilov skorajda ni bilo, čeprav je na vrhu in malo niže precej parkirnega prostora. Le redki so vedeli, da bi tega dne moral potekati pohod "Zdravju naproti". Priložnosti za fotografiranje tako rekoč ni bilo, saj ljudje v maskah niso tako atraktivni, snežni vrhovi gora pa so bili precej nerazločni in presvetli.

Prejšnja leta smo entuziasti Planinskega društva Polzela sprejemali pohodnike že pred planinskim domom z brezplačnimi trdo kuhanimi jajci in brezplačnim čajem. Vsak prijavljenec je bil upravičen do brezplačne izkaznice pohodov, kamor se vpiše in žigosa vsakoletna udeležba. Za prvo desetko pohodov in vse naslednje smo jim podeljevali kar tam izpisana priznanja.

Veliko priznanj je že bilo treba ponatisniti, saj se je pohod dobro uveljavil. Letos ni bilo treba vpisovati, žigosati in podeljevati priznanj. Ni bilo čaja in jajc v počastitev godu svete Neže, ki v ljudskem pregovoru "kuram rit odveže". Takrat namreč kokoši spet začnejo nesti jajca.

Edini, ki je opravil vse dozdajšnje pohode, je znani planinski navdušenec, Polzelan Ferdo Glavnik. Kuhano jajce je prinesel kar s seboj od doma, da ni prekinil tradicije. V rahlem vetru se je raje postavil v zavetrje cerkve Svetega Križa in se nastavil sončnim žarkom. Dejal je, da pogreša mnoge planinske prijatelje, s katerimi se je vsa ta leta srečeval in jih vodil na priljubljeno Goro Oljko. Nekaj jih je že preminilo, prihajajo vse mlajši. Ob dnevu pohoda nas je bilo na vrhu le za prgišče, za razliko od preteklih let, ko se je pohoda udeležilo tudi blizu tisoč planincev in rekreativnih pohodnikov.

Blaž Jelen