Slovenska bakla je obiskala Polzelo 18. maja 2024. Med njenimi nosilci so nekdanji slovenski vrhunski športniki in olimpijci, in to je prijetne spomine zagotovo prebudilo pri Franciju Naraksu s Polzele. Pred štiridesetimi leti je prižgal olimpijski ogenj v Žalcu pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, in sicer kot eden izmed najboljših športnikov v takratni nekdanji žalski občini. Še danes rad obuja spomine na to prijetno obdobje. Šport mu je namreč pomenil okno v svet. Bil je član državne reprezentance in nekajkratni državni prvak v teku na 800, 1000 in 1500 metrov.

Njegov športni talent so prepoznali osnovnošolski športni učitelji, ki so bili obenem dejavni v takrat zelo uspešnem in priljubljenem celjskem društvu Kladivar. Francija so na podlagi dobrih uvrstitev na šolskih tekmovanjih povabili, da se jim pridruži v Celju, in tako se je začela njegova atletska pot. Po šoli in delu na domači kmetiji na Ložnici pri Žalcu je dnevno odhajal v Celje. Njegov trud je bil kmalu poplačan. Postal je eden izmed najboljših takratnih tekačev v krosu ter na 800, 1000 in 1500 metrov. Kot se danes spominja, so bili pogoji dela v petdesetih in šestdesetih letih bistveno težji kot danes. Prve prave »šprintarce« je od kluba dobil šele, ko je osvojil naslov državnega prvaka v krosu.

»Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli denarja. Ko sem tekmoval sam, je bilo vse drugače. Tekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet. Po zaslugi športa sem videl zelo veliko krajev,« pravi. Nikoli ne bo pozabil tekmovanja v Grčiji, kamor so se iz Beograda odpeljali z letalom. Nazaj so se kar 39 ur vozili z vlakom. V vagon so vstopili v Atenah in iz njega v Celju. Ta čas je lahko izkoristil za premlevanje njegove odlične uvrstitve na mitingu v počastitev maratonskega teka. Na klasičnem stadionu v marmorju v obliki črke U si je pritekel prvo mesto. V omari še vedno hrani pokal, ki ga je takrat prejel na jugu Evrope.

Udeležil se je še številnih drugih, takrat zelo priljubljenih dvobojev. Z atletskimi kolegi so med drugim potovali v Francijo, na Norveško in še marsikam drugam.

Imel je čast, da je prižgal olimpijski ogenj leta 1980 v Žalcu, ker je bil do takrat v tamkajšnji občini edini kandidat za nastop na olimpijskih igrah. Franci, ki je aktivno treniral in tekmoval v letih 1954-1964, je bil temu najbližje leta 1960, ko je bil ta največji športni dogodek v Rimu. Doma še vedno hrani trenirko, v kateri je prižgal ogenj. Kot nova je. Nase je sicer ne spravi več, zato pa zelo rad ob pogledu nanjo obuja spomine na čas, ko je bil aktiven športnik in ko je bila atletika še res prava kraljica vseh športov.

Tone Tavčer

Slika 1 :Franci Naraks s trenirko, ki jo je imel takrat na sebi ob prižigu olimpijskega ognja v Žalcu.

Slika 2: Ob prižigu olimpijskega ognja v Žalcu