Prvega in drugega maja praznujemo mednarodni praznik delavstva, s katerim se spominjamo krvavih demonstracij, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja leta 1886 v Čikagu. Delavci so se takrat zavzemali za svoje pravice; postavili so zahtevo po osemurnem delovniku in političnih pravicah.

S spominom na omenjene dogodke so ob prvem maju postala pomembna praznovanja izbojevanih pravic in tudi opomnik, da pravice, ki so bile takrat težko in z bojem pridobljene, niso stalne ter samoumevne.

Pomembno je, da se jih zavedamo, da jih uveljavljamo in slavimo vsako leto, z namenom, da bodo delavci imeli dostojne pogoje za delo in da bodo s plačilom zanj lahko dostojno živeli ter preživljali ožjo in širšo družino.

Ob omenjenem je pomembno zavedanje o pomenu sobivanja vseh generacij, ki so danes nekatere bolj, druge manj povezane.  Pomembno je zavedanje, da je v naši družbi vsaka generacija potrebna, da ima vsaka generacija svoje izzive in potrebe ter da vse generacije, ki sobivajo in sodelujejo, tvorijo najlepšo mavrico sožitja v družbi, ki si zasluži socialno podporo in pomoč. Ob tem moramo posebno pozornost namenjati tistim, ki bivajo sami in potrebujejo pomoč skupnosti.

Marjana Šmajs