Tudi vreme nam je bilo nazadnje le naklonjeno in se nas je opogumilo kar približno petdeset, od tega je bilo več kot štirideset gorskih stražarjev ter varuhov gorske narave. Pohod je zato vseboval veliko pogovorov o varovanju gorske narave. Naše teme so bile velika obiskanost gora, uporaba motornih sani v naravnem okolju,  kolesarjenje zunaj označenih poti, onesnaženje, poraba vode in čistilne naprave ter pretirano nabiralništvo. 

Krožno pot smo tokrat začeli v Šmartnem ob Paki, vodila  nas je po severni strani Gore Oljke do vrha. Ker je potekala večinoma po senci, na tej strani še ni bilo spomladanskega rastlinja. Tudi megla je bila nekoliko nadležna in je vztrajala vse do vrha, ko se je končno  prikazalo toplo sonce.

Kot se spodobi, so planinke na vrhu pred planinskim domom prejele nagelj v znak spoštovanja in spomin na prihajajoči praznik dneva žena. V kmečki sobi planinskega doma je vladalo prijetno vzdušje, izmenjali smo si izkušnje, nasvete in spomine. Sledil je ogled Cerkve sv. Križa in podzemnega svetišča, ki so ga nekateri udeleženci, ki so bili tu prvič, z začudenjem opazovali.

V dolino smo se vračali v čudovitem sončnem vremenu, na južnem pobočju pa smo si ob poti ogledovali že razcvetene spomladanske cvetlice: pasji zob, jetrnik, pljučnik, lapuh in kopitnik. Tudi kakšen grmiček je že nakazoval, da se bodo popki vsak čas odprli.

Pri gostilni ob poti smo se še zadnjič fotografirali, nato smo se poslovili z lepimi spomini in željami za prihodnost.

Uroš Čotar