Vzpon na Triglav (2864 metrov nadmorske višine) fizično in psihično ni mačji kašelj, vendar se na koncu vse povrne. Težko je reči, kako fizično je treba biti pripravljen za takšen podvig, vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da vam ni treba biti niti vrhunski športnik niti obsedeni hribolazec, da ga ne bi osvojili. Seveda je dobro, da imate za pot na Triglav nekaj kondicije, to pa dobite, če se vsaj malo ukvarjate s športom. 

Največ ljudi se za vzpon na Triglav odloči prav avgusta in v prvi polovici septembra, ko snega večinoma ni, dnevi so prijetno topli, noči pa še niso premrzle. Tudi Planinsko društvo Polzela se je v soboto, 15. avgusta 2020, odločilo za dvodnevni pohod na Triglav. Najbolj množično se ljudje na pot na Triglav podajajo po nezahtevni poti z Rudnega polja na Pokljuki, ki je sicer nekoliko daljša, približno tri ure hoda, vse do Vodnikovega doma, kjer sledi daljši postanek in okrepčilo. Prijeten in ne prevroč dan z nekaj malega oblačnosti smo planinci nadaljevali vse do doma na Planiki, kjer smo tudi prespali. Na pot smo se odpravili v nedeljo zgodaj zjutraj, ko smo do vrha potrebovali le dve uri. Čeravno je bila pot nezahtevna, ni manjkalo klinov in jermenic. Na vrhu je sledil tradicionalni planinski krst za planince, ki so najvišji vrh obiskali prvič. Razgledu po dolini bi se lahko reklo raj na zemlji, nepopisno je bilo zadovoljstvo po prehojeni poti in zmagoslavje ob doseženem vrhu.

Vračali smo se po poti preko Planike v dolino Krme. Pot je bila res prijetna, ob prijetni družbi 20 planincev, ob primerni temperaturi okolja in odličnem vzdušju. Naš trud je bil poplačan, doživetje pa nepozabno.

Mirko Jegrišnik