Skupna površina vseh namakalnih sistemov je 931
ha, zajema 298 uporabnikov vseh kmetijskih kultur, v Občini Polzela 150 ha in 10 uporabnikov.
Vrednost
investicije je nekaj manj kot 5 milijonov evrov.
V Spodnji Savinjski dolini je v
ponedeljek, 21. junija 2021, potekalo slovesno odprtje posodobljenih namakalnih
sistemov z več uporabniki, ki so v lasti Društva namakalnih naprav Breg - Roje
in Društva namakalnih naprav Kaplja vas. Prva faza posodobitve je vključevala
obnovo štirih namakalnih sistemov (Breg, Gotovlje, Šempeter - Vrbje in Latkova vas).
Skupna površina vseh namakalnih sistemov je 931 ha, uporabnikov pa je 298. V namakalni sistem so vključeni pridelovalci vseh
kmetijskih kultur, in ne samo hmelja (tudi vrtnine, sadne rastline, koruza,
žita). Vrednost investicije je 4.832.229 evrov z DDV. Obnovili so črpališča
in najpotrebnejše dele cevovodov.
Odprtja so se udeležili: kmetijski minister
dr. Jože Podgoršek, župan Občine Žalec Janko Kos in župan Občine Prebold Vinko Debelak, podžupanja Občine Braslovče
mag. Urška Hozjan, podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, poslanka in poslanec
iz naše doline Lidija Ivanuša in
Aleksander Reberšak, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
Marjan Golavšek, predsednik KGZS v prejšnjem mandatu Cveto Zupančič,
direktor Agencije za kmetijstvo in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič, direktor
IHPS Bojan Cizej, direktor KGZ Celje Stanko Jamnik in drugi.
Po
končanem odprtju posameznih sistemov - blagoslovila sta jih župnika Damjan
Ratajc in Mirko Škoflek -, je bil popoldne
osrednji dogodek v Rekreacijskem centru v Šeščah, kjer so se zvrstili številni govorniki, med prvimi je
bil minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek, ki je v svojem nagovoru med
drugim izpostavil:
»Podnebne
spremembe so tukaj. Zagotovo bo treba tudi s takšnimi investicijami iskati rešitve, prilagajati celotno kmetijstvo podnebnim spremembam in stabilizirati
pridelavo. Vsi si želimo uživati hrano slovenskega porekla. Teh skoraj 5
milijonov investicijskih sredstev je le kamenček v mozaiku. V novem
programskem obdobju želimo izpeljati tiste investicijske projekte, ki bodo
slovenskemu kmetijstvu pomagali pri njegovi trajnosti, zelenem prehodu in tudi
odpornosti. V pridelavo je zato treba vnesti nova znanja in tehnologije,
ki bodo bistveno manj obremenjujoče za okolje.«
V nadaljevanju
je dodal, da so namakalna društva izkazala velik interes za posodobitev. Ob tem
je pohvalil Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, ki je projekt vodil od začetka.
Dodal je, da gre pri tem projektu za zgodbo o uspehu, kjer so sodelovali vsi
ključni akterji, predvsem kmetje, ki v namakanju vidijo edino možnost
stabilnega pridelka.
Z obnovo namakalnega sistema se je za doseganje enakega učinka
namakanja zmanjšala poraba vode (ni izgub), povečal se je izkoristek črpanja
(nove učinkovitejše črpalke) ter zmanjšala poraba električne energije
(boljši izkoristek elektro motorjev, frekvenčni regulatorji).
V primeru namakalnega sistema Latkova vas pa so v okviru
investicije zgradili še dovodni cevovod iz Bolske do Trnavce z zadrževalnim bazenom za bogatenja nizkih
pretokov Trnavce. S tem projektom je končana prva faza obnove
namakalnih sistemov. Predvidena je tudi druga faza posodobitve, pri čemer se
bodo menjale vodovodne cevi.
Tone Tavčer





