Žal je bolezen zadržala Jožeta Kužnika, župana Občine Polzela, a je kljub temu poskrbel za nekaj misli, s katerimi se je poklonil kulturi in vsem zbranim. Med drugim je zapisal: »Spoštovani občanke in občani, najprej se zahvaljujem vsem, ki ustvarjate občudovanja vreden mozaik kulture naše občine. Njegova pestrost ga dela zanimivega in privlačnega. Vsak lahko najde kaj zase: bodisi kot aktivni udeleženec v katerem koli društvu oziroma sekciji bodisi kot obiskovalec prireditev. Kljub temu še kdaj slišim, da se nič ne dogaja, a to so seveda izjave tistih, ki dlje od televizijskega daljinca ne sežejo. Hvaležen sem vsem, ki ustvarjate živahen kulturni utrip. Z enako hvaležnostjo se obračam na vse, ki ta utrip sprejemate in se mu prepuščate.«
S himno je slovesnost začela glasbena gostja Eva Boto, ki je ob spremljavi Tomi Purich tria navdušila vse zbrane, še najbolj pa najmlajše obiskovalce. V dveh skladbah so se ji pridružile mlade plesalke. V skladbi Na kožo pisana je pod mentorstvom Ines Mandelj zaplesala Tajda Štorman, učenka 9. razreda baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec. V skladbi Misliš na njo pa so se ji pridružile plesalke Plesne skupine Osnovne šole Polzela Tisa Trefalt, Ota Lia Jarh, Lana Koležnik in Taja Pajenk.
Velik aplavz so požele točke, v katerih so z njo z veseljem in ponosom zapeli mladi, polni prešerne mladostne energije: Vokalna skupina OŠ Polzela in OPZ POŠ Andraž pod mentorstvom Mije Novak. Iz malega rase veliko – torej bodo iz malih kulturnikov zrasli veliki ljubitelji, častilci in ustvarjalci kulture, ki bodo ponosno pripovedovali, da so iz Občine Polzela, kjer je kultura prestala mnogo viharjev, a je še vedno močno zasidrana in je nič ne more zlomiti. Bogata kulturna dota se prenaša iz roda v rod. Četudi se kdaj zdi, da kakšen košček kulture življenje odvrže v tolmun pozabe, se za prihodnost kulture v Občini Polzela ni treba bati. Mladi obetajo, da bo podeljenih še veliko Prešernovih cekinov.
Osrednja gostja je bila Eva Škofič Maurer, hči častne občanke Neže Maurer. V pogovoru, ki sem ga vodila moderatorka slovesnosti Jolanda Železnik, je razkrila veliko zanimivega o sebi. Eva Škofič Maurer ima naziv artistka cirkusa in estrade s specializacijo klovnada. Je pesnica, pisateljica, igralka in režiserka. Po osnovni šoli se je vpisala na pomorsko šolo, a je kmalu ugotovila, da jo vleče drugam. Ljubezen do cirkuške umetnosti jo je že pri petnajstih letih popeljala na moskovsko akademijo za cirkuško in estradno umetnost, kjer je študirala klovnado. Zatem je diplomirala iz režije na sanktpeterburški akademiji za gledališče, glasbo in film. Zanimivo je bilo slišati, da je že pri štirih letih mami zaupala, da bo, ko bo velika, nastopala na trapezu. Postala je prva slovenska klovnesa. Največjo prepoznavnost je zagotovo dosegla s klovnskimi nastopi za otroke in odrasle, širša javnost pa jo pozna tudi kot ustanoviteljico in umetniško vodjo društva Rdeči noski klovni zdravniki. S svojo ekipo Rdečih noskov vnaša žarke energije, humorja in upanja bolnim otrokom in odraslim, ko to najbolj potrebujejo. Poznamo jo predvsem kot klovneso, je pa tudi pisateljica. Podpisala je kar nekaj otroških slikanic in pravljic. Za svoje delo je bila že nekajkrat nagrajena. Leta 1998 je bila razglašena za najboljšo igralko po izboru otroške komisije za vlogo lisice v Mojci Pokrajculji (SLG Celje), leta 2004 pa je bila uvrščena med finalistke za naziv Slovenka leta. S predstavo Klovnesa razgraja si je na festivalu Zrno soli v Piranu (2012) prislužila nagrado za najboljši gledališki dogodek. Je tudi prejemnica jabolka navdiha, ki ga je podeljeval predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Vrhunec je slovesnost dosegla s podelitvijo Prešernovega cekina. V imenu župana Občine Polzela Jožeta Kužnika ga je Gašperju Smislu izročil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Nagrajenca podrobneje predstavljamo skozi intervju v tej številki Polzelana.
Eva Boto je slovesnost sklenila z vprašanjem s smislom: kaj je življenje? »Vsi ljudje hitimo le, kot da se več ne poznamo, radi imeli bi prav vse, prav vse, kar je, a prazni nas vse to, kar imamo. Le kdo ve, kaj je življenje, sreča, ki vzdrži trpljenje? Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo.«
Iskrena hvala vsem nastopajočim in vsem sodelujočim. Hvala vsem, ki ste slovesnost sooblikovali. Prispevek vsakega je dragocen in pomemben. Hvala tudi likovnikom likovne sekcije KUD Polzela, ki so pripravili razstavo del na temo Prešernov dan, ki je krasila stene dvorane. In hvala kulinarični sekciji Kulturnega društva Andraž za dobrote, ki so razvajale naše brbončice na prešernem druženju, s katerim smo zaokrožili predpraznični večer.
Hvala vsem, ki kulturo ustvarjate, in vsem, ki jo omogočate. Hvala pa tudi vsem, ki jo opazite in z njo dvigujete kakovost svojega življenja ter življenj vseh, ki sobivamo.
Hvala vsem, ker ste prišli. Dobro je, da se kdaj ustavimo in ne drvimo skozi življenje v stalnem iskanju nečesa novega. Življenje je prijetnejše, če si zanj vzamemo čas.
Jolanda Železnik
Fotografije: Bina Plaznik
