Tudi letos nismo razočarali naših oskrbovancev v Domu upokojencev Šenek. Vsako leto jih razveselimo s skromno pozornostjo. Doslej smo jih lahko osebno nagovorili, zdaj je takšno obiskovanje strogo prepovedano. Pa smo se znašli. Možnost, da hodimo oskrbovancem nakupovat priboljške v trgovino in jim jih dostavimo do vrat doma, se je izkazala za odlično potezo. Vsak posebej naroča in vsak dobi natančno to, kar je želel. Tu ni nobene sebičnosti ali koristoljubja. Zadovoljni pa smo sodelavci Karitas in prejemniki. Hvala direktorici Evi za to možnost!
Radi jim tudi voščimo in jih razveselimo.
Ničesar novega ne boste slišali, če ste že z materinim mlekom pili ljubezen, če ste z očetovo strpnostjo dobili moč braniti šibke, če so vas botri z dobrim zgledom vodili po poteh pravičnosti, če ste od duhovnih voditeljev pozorno poslušali obilno bogastvo božje besede in če ste v svoji družini zgled miru in znate tolažiti. Vi ste namreč sol zemlje in luč sveta, ki razsvetljujete z božansko lepoto ta svet, poln bolezni, nasilja in krivic, teme in greha!
Miklavževanja letos ne bo. To pa ne pomeni, da pustimo pri miru ljudi v stiski. Če ne smemo do vsakega posebej, mu lahko napišemo sms, telefoniramo, pošljemo skromno darilce po pošti.
Vse najboljše vsem, ki ste dosegli 30 let delovanja v dobrodelnosti. Hvala vsem, ki ste ostali zvesti ves čas! Hvala tudi vsem, ki jih je delo za bližnjega prenehalo navdihovati, v času delovanja ste bili morda navdih drugim novim sodelavcem! Vse najboljše voditeljem, koordinatorjem in sodelavcem! Vse najboljše darovalcem, donatorjem, sponzorjem, medijem! Vse najboljše Rdečemu križu, Občini, Civilni zaščiti, Župniji svete Marjete! Vse najboljše molivcem za naše najbolj uboge in ranjene bližnje v stiski!
Delamo. Čeprav epidemija zaustavlja javno življenje, množičnost in združevanje. Čeprav nekateri nagajajo, namesto da bi pomagali.
Pomagamo. Čeprav smo sami v stiskah, bodisi bolni, ovirani, nesrečni, žalostni, objokani. Za bližnje v stiski se vendarle potrudimo.
Potrudimo se, čeprav nam včasih zmanjka zagnanosti, navdušenja in nas mnogi nagovarjajo, da se ne izplača, imamo trdno voljo.
Trmasto vztrajamo na nelahki poti ljubezni do bližnjega, ki nam jo je nakazal Evangelij Jezusa Kristusa, našega Odrešenika Zveličarja.
Ljubimo svoje bližnje, čeprav nas včasih razočarajo, zmerjajo in grozijo. Tudi tiste, ki omalovažujejo naša prizadevanja in sramotijo nas posameznike in skupnost.
Skupnosti so zdaj na velikih preizkušnjah, saj se ne bi smeli družiti zaradi koronavirusne pandemije. Marsikje se družijo v slabem. Družimo se raje mi v dobrem, četudi le ‘po dva ali trije v mojem imenu’, saj nam je dano srce, ki hrepeni po dobrem.
Dobrota je smiselni prevod besede ‘karitas’, ki je temelj naše vere, upanja in ljubezni.
Ha, pa smo spet tam: ljubezen je tisto, kar nas žene naprej v nova dobra dela, zvestoba načelom karitas in Božjim zapovedim pa nam kažeta, kako dobre sklepe udejanjiti. Pa čeprav imam oslabljeno srce, zamašene žile, bolečine v trebuhu, sem napol gluh ali slep; celo, ko sem že ovirano gibljiv, lahko naredim kaj dobrega tudi sočloveku. Seveda, če hočem …
Blaž Jelen



