Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Polzela
DANES
3°C
-4°C
JUTRI
10°C
-5°C
Oceni objavo

Medijska objava OCPS Občine Polzela - november

PROCES PRIPRAVE OCPS SE PRIBLIŽUJE SKLEPNI FAZI

Proces priprave Občinske celostne prometne strategije (OCPS) se počasi preveša v zaključno fazo. Skozi dosedanje aktivnosti sta bili poleg rednega sodelovanja ožje delovne skupine izvedeni dve delavnici s predstavniki širše delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov ključnih deležnikov z različnih področij (šolstva, gospodarstva, zdravstva ter drugih področij), dve javni razpravi, namenjeni širši javnosti ter izvedena obširna analiza obstoječega stanja. O procesu izdelave in zanimivih dejstev o uporabi prometa med občani je bila v septembru odprta javna razstava v prostoru VIT točke na gradu Komenda.

Skozi dogodke je bila definirana vizija OCPS, rangirani strateški nacionalni cilji, analizirano obstoječe stanje in prepoznani ključni izzivi in priložnosti, ki nas čakajo v prihodnosti. Če bomo želeli doseči zastavljene ciljne vrednosti s področja zmanjševanja motornega prometa in povečanje uporabe trajnostnih oblik mobilnosti, bomo glede na trenutno stanje uporabe morali korenito spremeniti miselnost o smotrnosti uporabe avtomobila in se osredotočiti na uporabo trajnostnejših načinov.

OBLIKOVANJE VIZIJE IN RANGIRANJE STRATEŠKIH CILJEV

Na prvi delavnici širše delovne skupine je bil na podlagi vrednot, pomembnih za nadaljnji razvoj prometa v občini oblikovan nabor različnih vizij za občino Polzela. Iz nabora vseh vizij je ožja delovna skupina zasnovala vizijo, ki temelji na vrednotah in željah za razvoj prometne infrastrukture v prihodnjih letih. Na njeni podlagi so bili kasneje rangirani nacionalni strateških cilji. Vizija OCPS Polzela se glasi:   

»Občina Polzela bo varna in vsem dostopna občina. Izvajala bo okolju prijazno politiko, s spodbujanjem dostopnosti in urejenosti zelenih površin. Kakovost javnih storitev bo na visokem nivoju, usmerjena h krepitvi zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Na poti k trajnostni mobilnosti bomo krepili ukrepe za povečanje prometne varnosti, stremeli k izboljšanju prometne dostopnosti, hkrati pa zagotavljali neovirano opravljanje gospodarskih dejavnosti..«    

Predlagana vizija in cilji so bili v začetku poletja predstavljeni na javni razpravi, kamor so bili vabljeni vsi občani.

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

V nadaljevanju je bila izvedena analiza obstoječega stanja, ki je vključevala analizo obstoječih gradiv s področja prometa in prostora, izvedbo terenskih ogledov, anket med prebivalci, šolarji in izbranimi zaposlovalci, štetje prometa, intervjuje s predstavniki ključnih deležnikov ter predloge in pobude občanov, ki so jih naslovili na posebej za namen OCPS javno objavljen e-naslov. Skozi navedene aktivnosti smo pridobili podatke o potovalnih navadah občanov, prometnih obremenitvah občinskih in državnih cest ter o obstoječi problematiki na področju prometa v občini. Izsledki analize so bili javnosti predstavljeni na drugi javni razpravi v mesecu septembru.

 

Izsledki opravljenih analiz anket za kažejo na nezavidljive trende uporabe mobilnosti:

·         Splošna javnost: 84,7 % jih v službo potuje z avtomobilom, 6,1 % na trajnejši način (JPP, kolo, peš); v središče Polzele jih z avtomobilom potuje kar 54,8 %, do trgovin/storitev v bližnji okolici jih kar 70,7 % potuje z avtomobilom, kljub temu da je do teh trgovin/storitev 49 % sodelujočih oddaljenih manj kot 2 km in 36,1 % med 2-5 km.

·         Ankete med zaposlovalci: 78,6 % zaposlenih na delo potuje samostojno z avtomobilom in 23,1 % kot  sopotniki in 13 % kot voznik s sopotniki. JPP za ta namen ne uporablja nihče,  čeprav jih je dobrih 24 % od službe oddaljenih manj kot 5 km.

·         Osnovnošolci: 51,3 % tretješolcev, 31,7 % petošolcev in 21,1 % sedmošolcev je v šolo pripeljanih z avtomobilom.

Razlogov za skromno uporabo trajnostnih načinov potovanja je več, od reliefne značilnosti občine, pomanjkanja varnih in udobnih površin za pešce in kolesarje (tudi zaradi velikega števila tovornega prometa), odsotnosti ali slabe frekventnosti JPP, časovne ugodnosti idr.

KLJUČNI DOSEŽKI, PREDNOSTNI IZZIVI, PRILOŽNOSTI TER IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE CILJNIH VREDNOSTI IN UKREPOV

Analizi obstoječega stanja je v oktobru sledila druga delavnica širše delovne skupine, na katerih so bili prepoznani ključni dosežki prejšnje strategije in določeni novi izzivi ter priložnosti na področju prometa, vključujoč opredelitev ciljnih vrednosti in strateških vodil.

 

Med dosežki so bili izpostavljeni:

       Pločnik ob LC 490 591; pod AC v Ločici,

       Pločnik ob LC 490 591; Pevec - AC,

       Pločnik Polzela – UTM,

       ETM (Evropski teden mobilnosti),

       „PEŠ BUS“ v sklopu ETM,

       KolesCe – 2 postaji,

       Ukinitev železniškega prehoda s spremljajočimi ureditvami.

Med izzivi so bile izpostavljeni:

·         slabe potovalne navade anketirancev:

V službo 84,7% anketirancev potuje z avtomobilom, večina samostojno, z JPP pot v službo opravlja 1,0% anketirancev; na rekreacijo 36,3% anketirancev potuje peš; 15,9% s kolesom, 40,3% z avtomobilom; do trgovin v okolici 70,7% ljudi potuje z avtomobilom (49,0% oseb živi manj kot 2 km od trgovin); 32,0% petošolcev je v šolo pripeljanih z avtomobilom; 21,1% sedmošolcev je v šolo pripeljanih z avtomobilom; visoka stopnja motorizacije (600 vozil/1000 prebivalcev, v RS v 2023 572 vozil/1000 prebivalcev.

·         Še vedno je izpostavljen pomen klasičnega prometnega načrtovanja (nove ceste, širitve cest, parkirišča).

·         Pomanjkanje površin za pešce in kolesarje izven naselja.

·         Tranzitna preobremenjenost centralnega dela občine.

·         Optimizacija storitev javnega potniškega prometa.

·         Razvoj vzporednih storitev (parkirišča za kolesarje, nadgradnja linij JPP,…).

·         Izobraževalne in informacijske vsebine s področja trajnostne mobilnosti.

Med priložnostmi je so bile navedene:

       Nadgradnja obstoječe infrastrukture za pešce in kolesarje (označevanje varnih poti, urejanje prehodov,…).

       Dograjevanje infrastrukture za pešce in kolesarje s poudarkom na zagotavljanju zveznosti in povezovanju zalednih naselij ter zagotavljanju privlačnosti.

       Prilagojenost infrastrukture osebam z zmanjšano mobilnostjo.

       Vzpostavitev podporne infrastrukture (opremljanje površin za pešce s sodobno urbano opremo,  informacijsko podporo, postavitev parkirišč za kolesa,…).

       Ozaveščanje vseh starostnih kategorij prebivalstva o pomenu hoje.

       Izkoriščanje potencialov JPP.

       Prerazporeditev prometnih tokov.

       Mogoča nadgradnja parkirne politike, ki predstavlja »močno« orodje za uravnavanje (zniževanje) količine motornega prometa, predvsem v strogih občinskih središčih.

Navedeno je bilo razporejeno v stebre, vključujoč predvidene ključne cilje, ki bodo kasneje vključeni v akcijski načrt OCPS kot sledi:

Steber HOJA: »Vzpostavitev varnega, privlačnega in dostopnega omrežja pešpoti, ki povezuje ključna naselja in interesne točke v občini. Pešpoti bodo spodbujale hojo kot trajnostno, zdravo in dostopno obliko mobilnosti za prebivalce in obiskovalce ter prispevale k zdravi in bolj povezanosti skupnosti.«

1.       Cilj: Povečanje uporabe hoje za opravljanje najpogostejših poti znotraj 2 kilometrov za 10% do 2031 glede na leto 2024. Trenutno delež hoje do centra Polzele znaša približno 32%.

2.       Cilj:    Povečanje peš prihodov v šolo (5-7 razred) za 15% do 2031 glede na leto 2024. Trenutno delež znaša 17-26%.

3.       Cilj:   Dograditev površin za pešce v dolžini vsaj 2,0 km glede na leto 2024 do leta 2031.

4.       Cilj:   Umestitev dodatnih infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje varnosti na območjih z večjo prisotnostjo pešcev (prehodi za pešce, javna razsvetljava, hitrostne ovire, prikazovalniki hitrosti), vsaj 1 ukrep letno.

5.       Cilj:  Zagotavljanje 100% prilagojenosti infrastrukture za gibalno ovirane osebe do leta 2031.

6.       Cilj:   Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj s področja hoje letno.

7.       Cilj: Postavitev vsaj 5 kosov informacijske infrastrukture (usmerjevalne table do pomembnejših interesnih točk) do leta 2031.

 

Steber KOLESARJENJE: »Zagotavljanje varnih in povezanih kolesarskih poti, ki omogočajo udobno in varno kolesarjenje po ravninskih delih občine Polzela ter dostopnost tudi do hribovitih predelov. Kolo bo postalo priljubljena in trajnostna oblika prevoza tako za vsakodnevne poti kot za rekreacijo.«

 

1.       Cilj: Povečanje uporabe kolesa za opravljanje najpogostejših poti za 15% do 2031 glede na leto 2024. Trenutni delež znaša od 5 (trgovine na  obrobju) do 15% (rekreacija).

2.       Cilj:  Povečanje uporabe kolesa za pot v šolo za 10% do 2031 glede na leto 2024. Trenutni delež znaša od 8,9%.

3.       Cilj:   Dograditev kolesarskega omrežja v dolžini vsaj 1 km glede na leto 2024 do leta 2031.

4.       Cilj: Umestitev dodatnih infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje udobja in varnosti (parkirišča, nadstrešnice, servisna stojala...), vsaj 1 ukrep letno do leta 2031.

5.       Cilj:   Razširitev sistema izposoje javnih koles KolesCE z vsaj 2 postajama do leta 2031.

6.       Cilj:   Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj s področja kolesarjenja letno.

7.       Cilj: Postavitev vsaj 5 kosov informacijske infrastrukture (karte, usmerjevalne table do pomembnejših interesnih točk) do leta 2031.

 

Steber JPP: »Spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa z izboljšanjem dostopnosti postajališč, preprostimi prestopi med različnimi oblikami prevoza in aktivnim sodelovanjem s ključnimi deležniki za zagotavljanje boljše kakovosti in izkoriščenosti storitev.«

 

1.       Cilj:   Zagotavljanje 100% prilagojenosti postajališč JPP za gibalno ovirane osebe do leta 2031.

2.       Cilj:  Povečanje uporabe JPP za opravljanje najpogostejših poti za 5% do 2031 glede na leto 2024. Trenutni delež znaša do 4,2% (za poti v Celje).

3.       Cilj:   Povečanje uporabe JPP za pot v šolo za 5% do 2031 glede na leto 2024. Trenutno v analizirane osnovne šole z JPP prispe 0% učencev, v ostale šole pa 2,2%.

4.       Cilj:   Izvedba vsaj 2 informativno promocijskih kampanj letno o JPP.

 

Steber OSEBNI MOTORNI PROMET: » Optimizacija motornega prometa z zmanjševanjem njegovega obsega in vplivov na okolje, hkrati pa zagotavljanje varnega in učinkovitega prometa na ključnih cestnih povezavah. Poseben poudarek bo na zagotavljanju nemotenega pretoka tam, kjer alternative motornemu prometu niso izvedljive.«

 

1.       Cilj:  Zmanjšanje uporabe avtomobila za opravljanje najpogostejših poti za 10% do 2031 glede na leto 2024.Trenutno deleži znašajo od 40,3% (za poti na rekreacijo) do 96,2% (obisk Žalca).

2.       Cilj:  Zmanjšanje uporabe avtomobila za opravljanje poti na delo za 10% do 2031 glede na leto 2024. Trenutno 78,6%.

3.       Cilj:   Preureditev vsaj 2 križišč za potrebe zagotavljanja prometne varnosti vseh udeležencev do leta 2031.

4.       Cilj:   Zmanjšanje letnega števila prometnih nesreč na regionalnih cestah do 2031 za 10% glede na letno povprečje 2014-2023. Trenutno povprečje znaša 18 nesreč na leto.

5.       Cilj:   Gradnja vsaj 1 ukrepa prometne infrastrukture, ki pripomore k razbremenitvi urbanih jeder (ureditev cest, izgradnja P+R).

Občina Polzela in izdelovalci OCPS se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste sodelovali v procesu priprave tega strateško pomembnega dokumenta.


Neža Jurko

Oglejte si tudi