Prepoznavni znak Savinjskih rogistov, ki letos praznujejo 40 let delovanja, so zagotovo rogovi in lovska oprava. Letno nastopijo na približno 50 koncertih. Ne manjkajo na lovskih pogrebih in dogodkih, občinskih proslavah in drugih podobnih prireditvah. Progam za slavnostni koncert ob obletnici delovanja so naštudirali že lani. Upajo le, da se bodo razmere umirile do te mere, da ga bodo lahko spravili pod streho še letos.

Glasbeni sestav, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Ivana Cankarja Tabor, trenutno sestavlja osem članov, med njimi trije Polzelani: Erik Cvetko, Matic Cmerešek in Aleš Hribernik. Kar 39 let je pri Savinjskih rogistih igral Polzelan Mirko Hribar. Njihov repertoar, ki obsega približno 120 skladb, ostaja bolj ali manj enak. Kaj bodo igrali, se po besedah vodje Maksimiljana Gržine iz Tabora dogovorijo na začetku leta. Poleg lovskih nemalokrat posežejo po priredbah narodno-zabavnih skladb. Štirje igrajo na male, preostali štirje na velike rogove. Ker so njihova glasbila stara že štirideset let, upajo, da kmalu pridejo do novih. A nakup za tovrsten ljubiteljski sestav ni majhna naložba. V največjem obsegu jih financira savinjsko-kozjanska lovska zveza, nekaj denarja kot člani taborskega kulturnega društva dobijo s pomočjo občinskih razpisov.

Kmalu lovski pripravnik

Glede na to, da za trobila med mladimi na splošno ni zanimanja, je Gržina še toliko bolj vesel, ker sodelujeta dva mlada Polzelana. Erik Cvetko z njimi igra že pet let, še danes pa se povsem spominja svojih začetkov. »Takoj po prvi vaji sem z njimi že naslednji dan nastopil na koncertu,« pove Cvetko, ki mu sicer glasba ni tuja. Poleg roga igra še orgle, kitaro, harmoniko in še kaj bi se lahko našlo. Za sodelovanje pri Savinjskih rogistih je navdušil svojega prijatelja Matica Cmereška, ki z njimi zdaj sodeluje že skoraj tri leta. Ob dejstvu, da bo kmalu lovski pripravnik, se Gržini, ki sestav vodi že 15 let, zasvetijo oči. Tovrstni glasbeni sestavi namreč temeljijo na lovski kulturi, a je v njih vedno manj lovcev, zato je vsak dobrodošel, če gre pri tem za mladega fanta, pa še toliko bolj.

Špela Ožir