Že vrsto let častijo ta praznik in ga združujejo s svojo letno razstavo. Likovniki KUD Polzela so ljubiteljski slikarji, ki jih družijo prijateljstvo, sodelovanje in medsebojna pomoč. V delavnicah izpopolnjujejo svoje likovne veščine, slikajo v različnih slikarskih tehnikah, kiparijo, rezbarijo in ob nasvetih mentorjev ustvarjajo dela za društvene projekte oziroma razstave, veliko prispevajo v dobrodelne namene, postavljajo samostojne in skupinske razstave v različnih krajih. Sodelujejo na likovnih kolonijah po vsej Sloveniji, udeležujejo se projektov Javnega sklada RS, organizirajo mednarodno likovno kolonijo v Novem Kloštru, tradicionalno društveno razstavo »žena – mati«, likovno kolonijo prijateljstva, »mini paleto« za osnovnošolce. Na tokratni zaključni razstavi so na ogled postavili predvsem realistična dela v tehniki akrila in olja na platnu ter tehniki poslikave keramike. Dela so nastala v mnogih projektih leta 2023, zato so teme zelo različne. Za mnoge med nami je zaradi vremenskih razmer za nami zelo težko leto, zato so se tudi v krogu likovnikov KUD Polzela odločili pomagati materialno. Občutek človeške nemoči pred silo narave je v verze strnila članica Stanka Kopušar v avtorski pesmi Avgustovska ujma. Z bučnim aplavzom so zbrani pohvalili pesem in potrdili njen zaključek: "... človek narave nikoli ne boš ukrotil!"
Večer smo popestrili tudi s predstavitvijo knjige Katje Brvar Pisma (ne)znancem. Katja prihaja iz Šoštanja, je študentka psihologije, napisala je že knjige Labirint usode, Pisma mami, Življenje v barvah, Pisma očetu ... Zelo obetavna mlada pisateljica nam je zaupala svoje notranje občutke, ki jih je tokrat delila z nami.
Pisalo se je leto 1967, ko je takratno Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Polzela vodil Stanko Novak. Istega leta je na odrske deske polzelskega odra stopil Jaka Jeršič in od takrat vodil gledališko dejavnost kot režiser in igralec. Leta 2007 je režijo prevzel njegov sin Matjaž Jeršič. Gledališka skupina KUD Polzela ima bogato tradicijo. Do zdaj so uprizorili več kot 50 celovečernih predstav.
Uvrščamo jih v vrh amaterskega gledališča v Sloveniji, dosegajo vidne rezultate in nagrade. Kot njihov izjemni dosežek velja izpostaviti predstavo Velika puntarija, ki je bila leta 1973 uprizorjena v Parku Šenek. V predstavi je bilo več kot 100 nastopajočih. Deseti brat, delo Josipa Jurčiča, velja za prvi slovenski roman. Izšel je leta 1866. Motiv desetega brata je ljudski in prikazuje usodo desetega otroka v družini, češ da prinaša nesrečo. Odlomek iz igre Deseti brat sta zelo doživeto uprizorila gledališčnika Andreja in Marko Lesjak, pod režijo se je podpisal Matjaž Jeršič.
Z nami pa so ta večer bili tudi polzelski tamburaši in nam s tamburico božali dušo s prelepimi zimzelenimi napevi. Tamburaši so na Polzeli delovali že pred vojno. Po vojni so tamburice do leta 1984 utihnile. Na pobudo takratnega predsednika Stanka Novaka so tamburanje pri kulturno-umetniškem društvu spet obudili. Današnji tamburaši delujejo že 40 let in bodo naslednje leto praznovali. Vseskozi jih vodi Mija Novak. Glas tamburic je napolnil grajske prostore in obiskovalci smo resnično uživali.
V goste smo povabili tudi literarno sekcijo Potke iz Šmartnega ob Paki, ki ima zelo razvejano kulturno življenje. Sekcija je bila ustanovljena leta 2006, pod takratnim vodstvom Karle Podvratnik. Od leta 2010 sekcijo vodi Janja Grubelnik. Njihov skupni moto je "Družiti se, ustvarjati in se predstavljati drugim". Pri kulturnem društvu jih imenujejo literati, sami pa pravijo, da so ljudski ustvarjalci. Ta večer so svoja avtorska dela v obliki pesmi z nami delile: Janja Grubelnik, Zdenka Kolenc je prebrala pravljico Lumpi avtorice Jolande Perger in Sonja Juvan, ki je prireditev tudi povezovala.
Verjamemo, da ste s prepletom različnih odtenkov kuture počutili lepo, srčno in predvsem kulturno. Kultura je del mozaika, ki ga Slovenci želimo ohraniti v svojem okolju, zavedamo se svojih korenin, svoje kulture in v srcih nosimo vse tiste, ki so zgodovini prinesli temelje za vse nadaljnje rodove, in vse to želimo ohraniti. Zato naj živi Ta veseli dan kulture.
Na ta dan je v prazničnih lučkah zasijala tudi vsa Polzela, okrasili smo smrečico v avli gradu in vzdušje je resnično bilo praznično. Ob koncu smo prešerno nazdravili in se poveselili.
Lidija Praprotnik
