Živimo v času epidemije, ko je virus spremenil naše življenje. Kresovanje je na Slovenskem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj.

Vseskozi je namen kresovanja skozi zgodovino različen in na različne načine uporabljen.

V času turških vpadov je kresovanje služilo kot varnostni signal, od leta 1890, ko se je prvič praznoval prvi maj kot delavski praznik, pa kot vizualno opozorilo, ki naj spominja na delavske pravice.

Prvomajski kresovi so med drugimi neke vrste komunikacijsko orodje za pridobivanje pravic. Ogenj je luč in ima izjemen pomen pri doseganju ciljev. Letos je zagorelo zelo malo kresov, saj so ukrepi za preprečitev širjenja epidemije dovoljevali zbiranja do deset ljudi. Vsakoletna druženja delavstva so bila preprečena. Upamo, da bomo v letu 2022 zamujeno nadoknadili. V Andražu nad Polzelo smo 30. aprila 2021 ob 21. uri simbolično prižgali tradicionalni kres.

Simon Ograjenšek