V polzelski in andraški župniji ter tudi drugod velja za zunanje simbole velike noči tudi velikonočni ogenj, ki ga prižgejo in blagoslovijo na veliko soboto  zgodaj zjutraj.

Verniki, predvsem mlajši, prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju oddajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo v stanovanja in druge prostore, blagoslovljeni ogenj dajo najprej gospodinji, da z njim simbolično zaneti ogenj na domačem ognjišču, da bi bila tako hiša obvarovana pred požarom.

V starih časih pri nobeni hiši niso zanetili ognja na ognjišču, dokler niso prinesli blagoslovljenega, kajti jedi, ki so jih pozneje ponesli k blagoslovu, so se po tedanjih šegah smele kuhati samo na blagoslovljenem ognju.

Fantje, ki so nosili ogenj, pa so kar tekmovali, kdo bo prinesel ogenj prvi  k hiši. Prvi je namreč smel priti na veliko noč po pirhe. Danes je to povsem drugače. Kdor prinese ogenj k hiši, dobi evro ali dva.

Tone Tavčer