Kristina Rojnik se je rodila 16. julija 1929 kot drugi otrok očetu Franciju in mami Matildi Bricman. Mama jo je povila med žetvijo kar na njivi v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

Odraščala je poleg štirih sester in brata. Otroci so bili med sabo povezani, kar se odraža še danes, saj ostajajo v tesnih stikih. Oče je opravljal poklic lesnega manipulanta na Tavčarjevi žagi, mati pa služila kot dekla. Šolo, oddaljeno uro in pol od doma, so otroci obiskovali peš.

Med drugo svetovno vojno so Nemci šolo zasegli in jo pozneje požgali. Kristina je izobraževanje nadaljevala doma.

Leta 1945 je začela obiskovati triletno gimnazijo na Ravnah na Koroškem ter pozneje enoletno vzgojiteljsko šolo v Mariboru. Domov se je vračala samo enkrat na mesec. Prvega septembra 1949 so jo z dekretom nastavili v dom Šenek na Polzeli kot vzgojiteljico otrok vojnih sirot. Devet vzgojiteljev je noč in dan oskrbovalo 120 otrok. Stanovala je v šeneški kapeli. Od leta 1950 so se morale vse vzgojiteljice vpisati v srednjo šolo in Kristina jo je leta 1957 uspešno končala.

Na Polzeli je spoznala ljubeznivega električarja Franca in se leta 1954 poročila brez vednosti njegovih staršev. Istega leta se jima je rodila hči Kristina. Dve leti sta živela ločeno in gradila hišo ter se leta 1956 vselila v eno sobico.

Leta 1957 so šeneške otroke razselili, nato so leto in pol čakali na sprejem otrok iz Dornave, ki nikoli niso prišli. Marca 1959 so se iz Vojnika prestavili v Šenek starejši ljudje.

Kristina je svoje delovno mesto zamenjala za pisarniško in opravila tečaj za administratorko. Leta 1969 se je rodil sin Matjaž, hči Kristina pa je s petnajstimi leti odšla v Gradec, kjer se je izučila za krojačico in si ustvarila svoj dom. Leto pozneje so se oskrbovanci doma selili v Novo Celje, kjer se je Kristina leta 1984 tudi upokojila.

Danes Kristina, vdova že 49 let, živi z Matjaževo družino na Polzeli. Še vedno jo odlikujeta dobra volja in optimizem.

Liza Hočevar