Čeprav je od božiča minilo že nekaj dni, še ni prepozno, da si v župnijski cerkvi na Polzeli ogledate jaslice. Na ta pomembni krščanski praznik nas bodo spominjale še vse do svečnice, 2. februarja 2024.

Dolga leta jih je postavljala družina Novak iz Orove vasi. Stanko in Marija Novak sta v to prijetno opravilo vpletla tudi svoje otroke in vnuke. Njihovo tradicijo še naprej nadaljuje Sabina Pocajt z možem Emilom, vendar s to razliko, da zadnjih nekaj let prizor Jezusovega rojstva postavljata skupaj s prijatelji. Kot pravi Sabina, jim to predstavlja veliko več kot zgolj razmeščanje figur in mahu. Naredijo si sproščen dan, od jutra do pozne noči, kar ne bi mogel biti boljši uvod v božično-novoletne praznike.

Vsako leto nekaj novega

Morda bi si kdo mislil, da o tej zadolžitvi začnejo razmišljati nekaj dni prej, a ni povsem tako. »Prvi pogovori stečejo konec septembra, ko se dogovorimo, kako bodo tisto leto videti jaslice in kaj vse za to potrebujemo. V začetku oktobra se že odpravimo po mah, da se izognemo tveganju, da bi ga pobelil sneg,« pojasni Sabina. Tik pred božičem nato fantje izdelajo konstrukcijo. Pridružijo se jim še dekleta in otroci, ki razporedijo mah in postavijo figure. Na koncu vse počistijo. »Treba si je vzeti veliko časa, saj tega ne moreš postaviti kar na hitro. Trudimo se, da vsako leto naredimo kaj novega.« Smreko so precej let posekali v cerkvenem gozdu. Ker je ta vse praznejši, bodo zelo hvaležni, če jo bo v prihodnje župniji kdo, ki mu je v napoto ali je ne potrebuje, daroval v ta namen.

Opravilo, ki povezuje

Sabina dodaja, da se jim lahko pri postavljanju pridruži vsakdo. Ne gre za obvezo, temveč priložnost za sproščeno predpraznično druženje, ki povezuje. »Župniku Urbanu se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki nam jo nudi pri postavljanju jaslic. Še naprej se bomo trudili, da bomo za Njega – kralja, ki prihaja, pripravili prostor v jaslicah in naših srcih,« sklene Sabina Pocajt.

Špela Ožir