V tem šolskem letu smo v župniji že drugo leto zapored uspešno pripeljali barko družinske kateheze do pristana počitnic. Družinsko katehezo bi lahko razložili kot verouk za vso družino. V družini skupaj odkrivamo vero, starši jo prenašamo na otroke ne le z besedo, ampak predvsem z zgledom in rabo v vsakdanjem življenju. Tako otroci vidijo in čutijo vero ter lažje ponotranjijo, kar živimo, in razumejo, zakaj kaj počnemo.
Izjemno smo hvaležni za vse družine in vsakega posameznika znotraj družin, s katerimi smo se vsako tretjo nedeljo v mesecu redno družili in bogatili. Naša mesečna druženja so se začela s sveto mašo. Družine smo aktivno sodelovale s pripravo prošenj, uvodov in zahval, po maši pa smo nadaljevali ob klepetu, kavi in pecivu. Sledil je duhovni nagovor domačega župnika Urbana Lesjaka, ki nas je uvedel v mesečno temo in nam dal iztočnice za nadaljnje delo.
Letos smo teme povezali s potekom cerkvenega liturgičnega leta in tako razmišljali o angelih, darovanjski ljubezni, usmiljenju ter telesnih in duhovnih delih usmiljenja, misijonu, svetosti življenja, edinosti kristjanov, Jezusovih ozdravljenjih, vstajenju in evharističnih čudežih.
Teme smo starši in otroci obdelovali ločeno, starši v skupinah po pet do šest parov. Pogovarjali smo se, poslušali, včasih tekmovali in si nasprotovali, se nasmejali, včasih pa tudi jokali. V skupini smo se močno povezali v zavesti, da delimo iste vrednote in se spoprijemamo s podobnimi izzivi. Čutimo in živimo drug ob drugem, odprli smo se navzven in delimo svoje veselje, pa tudi stiske, strahove in dvome. Podpiramo se in smo si v oporo, se združujemo v molitvi in utrjujemo vero ter rastemo v duhovnosti.
Družinska kateheza ponuja prostor za vsakega, da je slišan, viden in sprejet, da je lahko to, kar je. Udeleženci poročajo, da opažajo večjo povezanost in boljše odnose v družini ter boljšo vključenost v občestvo. Skupnost je tudi nama pomagala prebroditi preizkušnjo prek molitve in praktičnih nasvetov ter deljenja izkušenj.
Otroci so se družili po starosti: predšolski, prva triada, druga triada in tretja triada osnovne šole. Starejši pa so sodelovali kot animatorji v skupinah mlajših. Iste teme so odpirali na njim primeren in razumljiv način, prek igre, pesmi, dramatizacije, poustvarjanja itd. Navdušeni so bili nad družbo in priložnostjo za igro.
Mesečno srečanje smo vedno sklenili s skupnim kosilom in časom za druženje. Družili smo se tudi zunaj cerkve, na izletih in romanjih, ki smo jih glede na želje sami organizirali. Na družinskih duhovnih vajah smo šli ob koncu tedna v Kančevce in se zabavali tako odrasli kot otroci. Velika igra nas je zelo navdušila. V avgustu načrtujemo tabor družinske kateheze, ko se bomo s šotori podali na pot kočevskega medveda.
Če je tudi vam vrednota družina, odnosi znotraj nje, povezovanje z drugimi družinami in znotraj župnije ter rast v veri v Boga, se nam pridružite in se prijavite na družinsko katehezo.
Sabina Seražin




