V zadnjem času se po družabnem omrežju Facebook pojavljajo objave sprehajalcev, ki se na različnih območjih Polzele počutijo ogroženi zaradi izpuščenih ali pobeglih psov, ki vladajo ulici in morda niso primerno socializirani. Pes je v rokah odgovornih lastnikov lahko najprijaznejše bitje na svetu. Za socializacijo psa poskrbi njegov lastnik.
Socializiran pes namreč po navedbah v strokovnih člankih ne pozdravlja in ne sili v vsa živa bitja, ki jih sreča, ampak se tak pes zna obnašati v urbanem okolju, v katerem živi, in se ne odziva pretirano na dražljaje, s katerimi pride v stik. Najpomembnejše točke, ki jih zajema socializacija, so: navajanje na druge pse, odnos do drugih ljudi in odnos do drugih živali. Za vse to pa je odgovoren skrbnik psa. Vsak skrbnik živali naj bi z ustrezno vzgojo in šolanjem ter drugimi ukrepi poskrbel, da ta ni nevarna okolici.
Kako naj ravna človek, če mu med sprehodom po ulici ali cesti v domačem kraju na pot priteče lajajoči pes, ki se zaganja vanj ter v njegovega psa na povodcu in nič ne kaže, da je prijateljsko razpoložen?
Če pogledamo pravni red
Republike Slovenije, ugotovimo, da morajo skladno z 11. členom Zakona o zaščiti živali
biti vsi psi na javnem mestu na
povodcu, za kar mora poskrbeti skrbnik psa. Skrbnik pa je
vsakdo (pravna ali fizična oseba), ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali
je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Javno mesto je vsak prostor, ki je brezpogojno
ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni pričakovati
večjega števila ljudi.
Posebej so določena pravila glede nevarnega psa, torej psa, ki
ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže svoje napadalno
vedenje do človeka ali je ugriznil človeka ali žival. V tem primeru je zadeva še nekoliko strožja. Področje
ureja 12. člen Zakona o zaščiti živali, ki navaja: »Skrbniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo
nevarnih živali. Skrbniki nevarnih
psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: da so psi na
povodcu in opremljeni z nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu, da so
v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z
opozorilnim znakom.«
Boris Pesičer, pomočnik komandirja s
Policijske postaje Žalec, je povedal: »Sankcija za lastnika, ko pes prvič napade človeka
ali drugega psa, je 400 evrov, ko pa je pes prepoznan in uradno zabeležen kot
nevaren pes, pa je sankcija 800 evrov.« Kako torej ravnati, če se počutimo ogroženi in je
nas ali našega psa takšen izpuščen pes že napadel. In to potem, ko ne pomaga
niti odprt pogovor z lastnikom te živali, saj ti po navadi zamahnejo z roko in
smejoč se pojasnijo: »Saj moj pes pa ni nevaren. Nič vam ne bo naredil!« Pesičer je komentiral: »Nikoli ne vemo, kako se bo kakšna žival odzvala. Žival se namreč odzove intuitivno. V primeru ogroženosti zaradi spuščenega psa naj ljudje mirno
pokličejo številko 113 ali direktno na lokalno policijsko postajo. Takšne
prijave obstajajo. Ne morem reči, da jih je veliko ali malo. So. In na vsako
prijavo se odzovemo. Preverimo prijavo. Izdamo odločbo. Občani, ki so ogroženi, ko
jih napade pes, naj takoj pokličejo! Dlje časa bo preteklo od dogodka, manj
možnosti bo za izsleditev lastnika psa.«
Pogosto se ljudje po več srečanjih
z napadalnim ali vsiljivim psom, ki se prosto sprehaja, obrnejo tudi na
zavetišča. Matic Lenko, vodja zavetišča Zonzani, nam je povedal:
"Poznamo nekaj primerov izpuščenih psov s Polzele. Po navadi je postopek
tak, da če pokličete v zavetišče, pridemo in psa odpeljemo. S tem naredimo v
zavetišču zaznamek, da je bil najden pes. Psa vrnemo lastniku in lastnik mora
poravnati vse stroške omenjenega postopka. Če je tak kuža večkrat izpuščen in
brez nadzora lastnika ter se prosto sprehaja po javnih površinah in je še
napadalen do mimoidočih, se lahko v naslednji stopnji poda prijava na Upravo za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, včasih znano kot Vurs, ali
veterinarsko inšpekcijo. Vendar s tem še ničesar ne rešimo. Najbolje je, da
ogroženi pokliče policijo in tudi ta naredi uradni zaznamek. Na splošno želim
poudariti, da smo zavetišča in društva za zaščito živali nemočna in da imajo
še največjo moč zbrani dokazi, kot so fotografije teh psov, ki se prosto
sprehajajo, ter čim več uradnih zaznamkov. Če pa se zgodi ugriz ali
prometna nesreča, se stvari še bolj zapletejo, vendar se takrat začnejo tudi
razpletati. Žal mi je, da nekateri lastniki ne premorejo dovolj odgovornosti do
svojega psa in da sploh prihaja do tovrstnih težav."
Še vedno velja, da je pes človekov najboljši
prijatelj. In pasje življenje že dolgo ni več prispodoba za slabo življenje.
Večini se dandanes dobro godi. Ampak pes je pes, ima kosmata ušesa in je lahko
tudi nepredvidljiv ter nevaren. Če
povzamemo: lastniki, psa na povodec! Kužki naj bodo pod nadzorom, saj so
drugače izgubljeni in prepuščeni sami sebi, pa še okolica je prestrašena.
Bina
Plaznik
Foto: Bina Plaznik, arhiv Zonzani, Facebook
