Članice bralne skupine smo se 20. decembra 2020 odpravile na - za nas najprimernejši - zaključek letnega druženja ob branju in pogovoru.

Kam? Po kaj? Zakaj? V hram bralnih zakladov vendar, v Občinsko knjižnico Polzela, kjer smo vedno deležne prijazne pomoči pri izbiri knjig. In tako je bilo tudi tokrat: posvet, izmenjava, pomoč, pristen stik prijaznosti ...

O, preljube knjige naše rasti, veselja, učenja, oblikovanja osebnosti, ko ni treba tekmovati, le sodelovati, se bistriti, hoditi po poti junaka, ga čustveno spremljati, se z njim primerjati in se na koncu od njega posloviti in kreniti po svoji poti čuječnosti.

Se skriva v branju tudi sreča? Seveda! Tu je, med nami, med potomci mojstrov slovenske besede, ki so orali ledino v to grudo domačo, v besedišče slovensko, da bi znali preko njega izraziti, ceniti sebe in druge.

Navdihujoča slovenska himna - bela, svobodna dvosmerna cesta v širni svet - prežema slovenski narod, je naše in Zemljino srce. Ni se nam treba bati za materni jezik, ker je naša bit, srčika sreče, izraz ljubezni do otroka, mame, očeta, moža, žene ..., do vseh in vsega. 

Praznično druženje smo sklenile v Domu upokojencev v Šeneku ob toplem prigrizku, v ustanovi medgeneracijskega druženja, saj smo prek prostovoljk povezani v čudovito druščino sožitja, spoštovanja in zadovoljstva. S hvaležnostjo se oziramo na starejše, ker smo prav zaradi njih to, kar smo: ponosni dediči rojenega deteta mnogih roditeljev slovenskega jezika. Prežema nas duša Prešerna in okrnjena duša slovenske Boginje, ki bi se svobodna lahko enakovredno stapljala z moško literarno elito.

Julijana Veber