V Domu upokojencev na Polzeli so imeli pred dnevi posebno druženje, praznovali so namreč stoti jubilej stanovalke doma Tereze Kadivnik. V imenu doma ji je čestitala direktorica Eva Lenko, ji zaželela veliko zdravja in dobrega počutja ter ji podarila šopek. Praznovanju so se pridružili tudi njeni sostanovalci in svojci, ki so o njenem življenju zapisali naslednje.

Rodila se je 17. septembra 1923 v Veterniku na Kozjanskem. Svojo mladost je preživela v leseni hiši s krito slamo, skupaj s sedmimi sestrami in šestimi brati. Hodili so delat k bolj premožnim kmetom in vsi otroci so morali v »taberh« in v rejo, ko so bili stari malo več kot deset let. V osnovno šolo je hodila v Kozje, od doma je bilo hoje za več kot uro in pol. Po štirih letih so jo dali v rejo, kjer je pazila otroke in opravljala vsa gospodinjska dela. Med vojno je v 21. letu rodila hčerko Slavico, ki pa je živela pri očetu zaradi pomanjkanja hrane. Po koncu vojne je spoznala Janeza Kadivnika. Poročila sta se in rodil se je sin Franci. Mož je delal v rudniku Senovo. Zaradi težkega dela si je poiskal novo službo v Žalcu. Preselili so se v Žalec in potem v Vrbje. Leta 1951 se je rodila hčerka Zinka. Ponovno so se selili v Žalec, kjer se je leta 1961 rodil sin Janez. Najprej je od doma odšla hčerka Slavica, potem Zinka na delo v Švico in nazadnje se je preselil na svoje še sin Franci. Doma je ostal najmlajši, Janez. Leta 1997 je umrl mož Janez. Leta so prinesla svoje kljub mirnemu življenju. Prišla je bolezen in oslabelost. Ker ni zmogla živeti sama brez nege in celodnevne oskrbe, je avgusta lani prišla v dom na Polzeli.

Želimo ji še veliko let v njenem drugem stoletju.

Tone Tavčer