O spomeniku, ki praznovaje 75 let

Ni smrti brez življenja

ni svobode brez trpljenja .

Lepo je živeti!

Toda za kar sem umrl,

bi hotel še enkrat umreti.

Ne jokaj mama več,

nihče ni mrtev, ki pal v temi je

sončnim dnevom žrtev.

To so Kajuhovi verzi, izklesani v granitne table na spomeniku v centru Oplotnice, v lepo urejenem parku. Spominu in opominu je bil predan

29.11. 1950 . Postavila ga je takratna Zveza borcev NOV Oplotnica

Zgodovinski zapiski o dogajanju med vojno v letih med 1941 in 1945  v Oplotnici in na našem širšem območju dokazujejo, da  je bil odpor proti okupatorju močan in tudi uspešen. Cena za svobodo je bila visoka. 59 domačih žrtev, katerih imena so obeležena na spomeniku, je velik davek, ki ga je vzela vojna proti okupatorju. Mladi možje, fantje, še pred nedavnim delavci v kamnolomu, doma na kmetiji, v gozdu,  -a v letih 1943 ali 1944, so izginili v temno noč. Večinoma so se borili daleč od doma. In tam mnogi tudi ostali.

Govorimo še o drugih žrtvah: umrli  v taboriščih, bili ustreljeni kot talci, padli kot   terenski delavci, pripadniki OF ali kot civilne žrtve vojne. Vseh 59 oseb, katerih imena so vklesana v granit, ima svojo zgodbo.

Natanko 29. novembra 1950, na največji praznik v državi Jugoslaviji, je bilo v Oplotnici zelo slovesno. V parku, ki takrat še ni imel današnje podobe, so se množično zbrali vaščani, sorodniki žrtev, delavci Granitne industrije Oplotnica in ob bogatem kulturnem programu odkrili spomenik. Obeležje že 75 let sporoča o zgodovini nekega obdobja in njegove generacije, a tudi opominja . Pripoveduje o pogumu in žrtvovanju. Opozarja na vrednote.

Zamisel za spomenik je pripravil vodja takratne Granitne industrije Oplotnica, Franjo Božič, član ZB Oplotnica. Izdelali so ga v Cezlaku- domači kamnoseki. Spomenik je 4 m visok  granitni steber s peterokrako zvezdo  na vrhu. Stoji na 160 cm visokem granitnem stopničastem podstavku. Na treh straneh spomenika so prej omenjeni verzi in imena padlih. Prvotno 53, kasneje so dodali še 6, skupaj 59 imen, 59 zgodb. In vsaka zgodba je dobila svoje pristan v granitu, iz katerega so njihova življenja tudi vzniknila. Bili so otroci Pohorja.

Podatki so povzeti po Zborniku spomenikov NOB v občini Slovenska Bistrica, leto 1976.