V petek, 18. marca 2022, obeležujemo že 15. svetovni dan spanja, tokrat s sloganom "Dober spanec, bister um, vse dobro". Svetovni dan spanja je mednarodno priznan dogodek, ki poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje (WSS) in je namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na naše zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja . V preteklosti je obeleževanje potekalo v okviru Slovenske skupine za spanje, ki deluje v sklopu ESRS-Evropske zveze za raziskave spanja. V zadnjih dveh letih pa ga obeležujemo širše, v sodelovanju različnih inštitucij. S skupnim prizadevanjem je pozornost javnosti in vsebina spanja v slovenskem prostoru naslovljena širše.

Mislite, da ste v zadnjem času dovolj spali? Se lahko spomnite, kolikokrat v zadnjem tednu ste se zbudili brez budilke, sveži in spočiti in brez potrebe po jutranji skodelici kave? Če na zastavljena vprašanja odgovarjate nikalno, ste del velike družine neprespanih Zemljanov: kar 2/3 odraslih iz razvitega dela sveta spi premalo in ne dosega priporočil za odrasle (od 7-9 ur na noč). Morda vas to dejstvo ne  preseneča, bodite pa pozorni na posledice, ki jih prinaša pomanjkanje dobrega spanja. Prav v teh državah beležimo najvišji delež bolnikov z rakom, srčno-žilnimi obolenji, demenco, slabšo imunsko odzivnostjo, slabšim duševnim zdravjem. Vznemirjen um je slab vzglavnik in moten spanec prispeva k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in samomorilnostjo.

Za dober spanec je pomembno troje: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spanje morajo biti neprekinjeno in ne razdrobljeno) in globina (le dovolj globok spanec obnavlja) spanja. Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja v vseh življenjskih obdobjih, saj prinaša nešteto koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način za vsakdanje uravnavanje telesnega in duševnega zdravja.

Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (22,1 %) otrok in mladostnikov ( 9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Preverjali smo tudi subjektivno stališče o kakovosti spanja v času epidemije med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala.

Uravnotežena prehrana in telesna dejavnost sta seveda zelo pomembna. Vendar zaradi dognanj zadnjega časa vemo, da je spanje najpomembnejši člen tega zdravstvenega trojčka. Slaba prespana noč prizadene telesne in umske funkcije precej bolj, kot enakovredno pomanjkanje hrane ali telesne dejavnosti in hkrati si težko prestavljamo kakršno koli drugo stanje, ki bi tako uspešno popravilo telesno in duševno zdravje.

V skladu z letošnjim sloganom Svetovnega dneva spanja, vam torej želimo dober spanec, bister um in vse dobro.