November je mesec boja proti zasvojenosti. Alkohol spade med tiste substance, ki tudi  povzroča hude oblike zasvojenosti z vsemi zdravstvenimi in družbenimi posledicami. Slovenija velja za mokro kulturo. To pomeni, da imamo veliko dostopnost do alkohola, običaje, ki spodbujajo pitje alkohola, visoko toleranco do negativnih posledic pitja alkohola ter pomanjkanje preventivnih ukrepov, še zlasti nacionalnih politik. Na tem področju Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami.

Zgodba pripoveduje, da je alkohol naključno odkril arabski kemik Al –jabir ibn Haijan, ki je živel 700 let pred našim štetjem. Menil je, da je našel eliksir mladosti, kar se je kmlau izkazalo ze neresnico. Alkohol še danes velja za dobro pomirjevalo (anksilotik), pomiri namreč možgane, je lahko je tudi antidepresiv, včasih umiri znake (simptome) shizofrenije. Sicer alkohol na duševnem zdravju pogosto pušča posledice kot so anskiozne motnje, depresija, bipolarne motnje ter organske duševne motnje, vse to pa je povezano tudi s slabšo kvaliteto socialnega življenja. Lahko rečemo, da ima alkohol tako kratkoročno korist na račun dolgoročne škode.

Zelo je pomembno, da otroci in mladostniki ne bi uživali alkohola vsaj  do 21. leta starosti. Pri tej populaciji je namreč razvoj možganov izredno intenziven in tvegana dejanja v tem času puščajo hujše posledice, kot v odrasli osebi. Prav tako se pri njih prej razvije zasvojenost od alkohola in s tem povezane različne zdravstvene težave, med njimi zlasti duševne. Ranljiva skupina so tudi nosečnice, kjer pitje alkohola v času nosečnosti pušča posledice na še nerojenemu otroku. Ta se lahko rodi s tako imenovanim fetalnim alkoholnim sindromom, kjer ima otrok kasneje v v svojem razvoju tako različne psihofizične posledice. Posebna previdnost velja tudi pri osebah s kroničnimi obolenji ter pri starejših od 65 let.

Glede uživanja alkohola se vedno bolj uveljavlja dejstvo, da varnega uživanja alkohola ni. Manj je bolje, še najbolje pa je nič. Moramo se zavedati, da smo sami lastniki svojega zdravja in mi sami lahko največ prispevamo k dobremu lastnemu zdravju. Predvsem z navadami, ki jih pridobimo v zgodnjem obdobju odraščanja, lahko pa se jih priučimo tudi v kasnejših starostnih obdobjih.