Tega potovanja smo se veselili na februarskem Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto. Z motorjem je potovala naša predavateljica Gordana Zalar z Zaplane pri Vrhniki. Za dober namen k sebi in k ljudem je prepotovala del poti, ki je povezovala vzhod in zahod več kot 2000 let. Da bi ohranili Zemljo zeleno in ustvariti prostor novih možnosti za vse nas, v Gozdni šoli Hosta povezujejo, sodelujejo, spoštujejo in delujejo v skupno dobro in se zavedajo, da smo zadnja generacija, ki lahko pripomore, da otrokom zapustimo zelene sledi. Tako gradijo mostove za nakup vsaj hektarja zemlje za Gozdno šolo Hosta. Akcija se imenuje Hektar obilja. 

Za ta namen je naša 57 letna popotnica prepotovala del poti centralne Azije, pri 40 stopinjah vročine prešla najvišji prelaz v Tadžikistanu, visok 4.655 m. Doživela je veliko lepih srečanj s sopotniki in gostoljubnimi domačini na vsej poti. Začela je v Sloveniji, nadaljevala čez Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Rusijo in Kazahstan, okrog Kaspijskega morja, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizstan in nazaj domov. V Tadžikistanu je vozila ob reki Panj, ki je meja z Afganistanom. Prevozila pamirsko oz. svilno cesto. Pri jezeru Karakul je stopila čez ograjo na Kitajsko, čeprav se ne sme. S svojim motorjem, ki ga je poimenovala “Hanta jo”, kar pomeni - Naredi mi pot, je prepotovala 18.000 km. 

Na tej poti je obiskala šolo 262 - Gimnazija v mestu Aralsk, Kazahstan. Predstavila je društvo Gozdna šola Hosta in dobrodelno akcijo Hektar obilja. Na dnevu odprtih vrat se je predstavila tudi kazahstanska šola. Navdušenje in sprejem vreden velikanov zaradi dobre namere. Posebno so ji ostali v spominu v Rusiji spomenik Jurija Gagarina v mestu Saratov, spomenik Mati domovina kliče v mestu Volgograd in vrteči kip Ali in Nina v mestu Batumi v Gruziji. Kipa se zbližujeta in oddaljujeta, sta kot simbol harmonije in čiste ljubezni. Potovanje je ustavila za 5 dni v Kapadokiji, kjer se je družila z več popotniki od vsepovsod. Dobro so se ujeli. Moč dobre namere in čistega srca odpira vse poti do ljudi. To je spoznala in o tem svojem potovanju in spoznanju pripoveduje z žarom in iskricami v očeh. 

Za nas je bila to posebna izkušnja pogumne in srčne popotnice, ki se sama poda na tako dolgo pot. Zaupa vase in svoje poslanstvo in uspešno konča načrtovano. S tem potovanjem je dojela moč besed: »Nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja, ki tlijo v naših dušah.«  Lahko se samo čudimo in občudujemo korajžo in zaupanje v dobro njenega poslanstva. Ob kavici in krofih naše Ivane smo o tej poti in njeni vožnji še govorili in se ji še enkrat zahvalili za tako prijetno predavanje o njeni motoristični poti po svetu. Še mnogo je stvari, ki jih ni mogla povedati v tem času. Morda bo prišla še kdaj in nas razveselila. Polepšala nam je ta dan in nas opogumila, da lažje sprejemamo življenje. Potovanja, -tudi tuja, nam širijo obzorja.

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.