Obiskovalci Machove učne poti, ki se vije po gozdovih in poljih Krajevne skupnosti Mali Slatnik, spoznavajo znamenitosti vezane na zapuščino družine Mach – vse od graščinskega hleva družine Mach, ki še vedno stoji kot prenovljena turistična kmetija, do metulja jamamaj, prav tako pa lahko ob vodstvu slišijo lokalne legende in pravljice. Na sprehodu pohodniki spremljajo žuboreči Slatenski potok in kar enajst studencev.

Po Machovi učni poti

Dobrih devet kilometrov dolga Machova učna pot je kot nalašč za sobotni ali nedeljski potep. Večji del jo poteka v gozdu ob Slatenskem potoku od Malega do Velikega Slatnika, kjer je stala graščina družine Mach. Ima 21 učnih točk, ob njej pa je kar 11 studencev, vsi so označeni. Lahko jo prehodite v celoti, ali pa jo mahnete tudi po označenih bližnjicah.

Pot je hkrati zgodba o vizionarski družini Mach, ki je v Slatensko dolino prinesla veliko novosti, med njimi najbolj znano sviloprejko jamamaj. Machova učna pot, poimenovana po družini Ernesta Macha, svetovno znanega matematika, fizika in filozofa, ki se je največ ukvarjal z gibanjem teles v zraku in po katerem se imenuje Machovo število, poteka po slikovitih poteh gozdov pod Gorjanci, ob potočkih, čudoviti naravi in v družbi gozdnih živali. Namenjena je vsem generacijam, predvsem pa je zabavna za družine, saj se na njej otroci srečajo s skritimi zakladi in bajkami povezanimi z legendami in pravljicami Gorjancev. V določenem obdobju leta lahko sprehajalci opazujejo rojstvo metulja – sviloprejke jamamaj, ki jo je nekoč gojila družina Mach. Sprehodite se tudi mimo nekdanje graščine Machovih in etnoloških biserov.

Pot ob Šlajserju

Ob Šajserju je bilo nekdaj priljubljeno sprehajališče Novomeščanov. Če si želite daljše poti, jo lahko uberete naprej ob potoku, ki se na Malem Slatniku združi s Šajserjem in se tako imenuje vse naprej do izliva v Krko pri graščini Graben. Pot je v poletnih mesecih sicer težje prehodna kot Machova, a čudoviti meandri kličejo po obnovi nekdaj priljubljenega in tudi v literaturi opevanega sprehajališča Novomeščanov iz začetka 20. stoletja. Od Grabna naprej ob reki Krki proti Otočcu pa vodi označena Rudolfova pot, priljubljena tudi med kolesarji.