Ta naslov in ime predavateljice Mateje Petric je obetal zanimivo Četrtkovo srečanje Univerze za starejše RIC Novo mesto. Prišla je pred službo, da z nami pomodruje o važnem vprašanju v življenju: življenje ali šola. Kot direktorica Posvetovalnice za učence in starše v Novem mestu svetuje otrokom in staršem. Vendar tudi za nas starejše starše, v katerih je še veliko otroka, zna poiskati zanimive teme, da se drug od drugega učimo in tudi svetujemo. Življenje je vedno odprta učilnica, ko sproti spoznavamo novosti, izkušnje pa nas naučijo, tako postanemo odprti za nova znanja.

V življenju se bi bolj malo naučili, če ne bi znali brati, računati in še več drugih znanj, ki so nam bila podlaga za učenje naprej. Čeprav se zdi v šoli vsega preveč in odveč, bi brez šole ne šlo. V šoli je sigurno premalo o življenju in kako ga živeti, o mnogih pasteh in rešitvah. Če doma ni dobrih odnosov, dobrih zgledov in podpore, kasneje to manjka. Kako pomembno je, da v šoli med sošolci najdejo prijatelje, med učitelji pa ljudi, ki jim je mar za učenca, vemo vsi. Tudi sami smo se spomnili svojih učiteljev, ki so nas zaznamovali in pustili globok odtis svoje osebnosti. Ugotavljamo, da smo živeli v prijaznem času, ko je bilo veliko igranja in druženja, ko smo bili vsi enaki, cel dan do večera pa v naravi z vrstniki v preprostih igrah, ki so budile domišljijski svet. Z večernim zvonom pa domov med znane in ljube ljudi. V skromne domove, kjer smo lahko povedali, kako smo in kaj razmišljamo, hočemo. Naše želje so bile prizemljene, saj smo čutili stisko staršev in nismo posegali po nemogočem. Prav zato smo lažje prenašali revščino in skromnost je postala naša vrlina. Bogati smo drugače.

O učenju pa imamo dobro mnenje, saj se še sedaj učimo in urimo možgane, ko  v Univerzi za starejše sledimo programom, jih oblikujemo, sodelujemo kot predavatelji ali pa smo le vedoželjni otroci v poznih letih. Dobro se nam godi, ker se vsak dan veselimo novih izkušenj, znanj, včasih že znanih in na novo odkritih. Veseli smo, da naša predavateljica z nasmehom prihaja med nas in nas ceni, ker smo izkušeni. Tako je: v življenju je učenje vsak nov korak. Učimo se torej vedno! Torej smo večni študentje. Uživajmo v tem stanu!

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.
Fotografije Anita Jakše, vodja Univerze za starejše RIC Novo mesto.