V načrt naših Četrtkovih srečanj v Univerzi za starejše RIC Novo mesto smo uvrstili mesečne Pogovore o… Tako je izbira tem vedno zanimiva, saj se ob temah spoznavamo na drug način in smo si bližje. Sploh v teh časih, ko se izogibamo ljudem in ne upamo govoriti zaradi okužbe. Tako je v nevarnosti naš govor in sobivanje z ljudmi. Odtujenost in strah botrujejo še drugim vezem med ljudmi. O čokoladni poti do nas in o njenih učinkih pa nas je seznanila naša Neži But. Kot dokaz je prinesla svojo prvo bonboniero, ki jo je dobila od botrce pred 60-imi leti. V njej so bile čokoladne dobrote tega leta.  Naši spomini na prvi okus čokolade so bili mlajši, saj smo jo spoznali šele odrasli. Le redki smo jo kot nagrado za pridnost dobivali v otroštvu.  

Ni čudno, da je nismo spoznali prej, saj je do nas potrebovala veliko let. Krištof Kolumb je s svojega prekooceanskega potovanja 1502. leta prinesel prva kakavova zrnca. Kakavovec je tropsko drevo, dočaka tudi 60 let, je rastlina, torej je kava zelenjava. Iz cvetov zraste strok s 30-40 zrni. Zrna kakavovca so v Srednji Ameriki služila kot plačilo za davke, za sužnja ali pridelke. Maji so prvi začeli gojiti kakavovec zelo uspešno. V Španijo ga je s kakavovimi kolači prinesla princesa Ana. Tako so se  tudi trgovci Nizozemske seznanili z njim. Od tam je potoval v Nemčijo, Skandinavijo in Italijo. V Anglijo je prišla čokolada šele 1648. leta. K nam pa so proti koncu 19. stoletja redovniki, trapisti iz Francije pripeljali stroje in v gradu Reihenburg, današnji Brestanici začeli izdelovati čokolado tudi pri nas. Leta 1922 sta kar dve tovarni izdelovali čokolado v Mariboru in Lescah na Gorenjskem. Imperial Krško je nadaljeval delo trapistov. Danes poznamo našo Gorenjko in majhne čokoladnice v Olimjah. Za veliko nagrado pa so gospodinje čokolado naredile tudi doma in jo delile po majhnih koščkih med izbrane. Kot slaščica, pijača, dišava polepša dan in stresni trenutki, obliti s čokolado, niso več tako težavni. Če čokolada upočasnjuje proces staranja, je treba verjeti, in osrečila vas bo. Sladkajte se z njo, saj se prileže kot objem ljubljene osebe!

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.