Tako pojejo Modrijani, mi pa to živimo. To Četrtkovo srečanje smo člani Univerze za starejše pri RIC-u Novo mesto res uživali ob spominih. Naš član Peter Cigler že vsa leta s fotografijami in kamero spremlja naše življenje in dogodke. Zato ima pravo zakladnico dokumentiranih dogodkov. Če pa se s komentarji pridruži še sestra Neži But, imamo pravi dokumentarni film. Za to srečanje sta pripravila predstavitveno gradivo naših članov na Poljskem. Mednarodna izmenjava Univerz za starejše je naše člane zaposlila že leto prej, saj so se pod mentorstvom Gabi Ogulin Počrvina zagnano lotili in pripravljali. Kar deset članov je pripravljalo predstavitveno gradivo. Obenem pa so načrtovali dejavnosti za naše štiri goste, naše vrstnike, ki so za tri tedne prišli na študijski dopust. Veliko dela pa so imeli, ko so gostili naše vrstnike iz Poljske. Njihovo bivanje pri nas je bilo za vse prijetno druženje, saj so jih vtkali v naše dogodke in smo jih dobro spoznali. Ob sprejemu so z nami korakali v Paradi učenja. Z velikimi rdečimi maki so označili svojo prisotnost. Z literarnim večerom so zaključili svoj obisk. Vmes pa spoznavali lepote Slovenije.

To se je zgodilo pred sedmimi leti, a še vedno se spomnimo, kako dobra delovna vnema je vladala med njimi. Koliko različnih tem so si izbrali, da bi dobro predstavili Slovenijo. Pripravili so veliko različnih znamenitosti naše dežele: butare, kozolci, suha roba. Mnogo našega pa so spoznali tudi Poljaki v delavnicah, ko so kuhali, vezli in tkaničili, slikali panjske končnice, sestavljali butare. Mnogo od tega so predstavili tudi srednješolcem in skupini s prilagojenim programom. Ti so radi prisluhnili tudi našemu jeziku in primerjali enake besede. Ta izmenjava je vsem pomenila veliko, saj so tudi oni spoznali, kako živijo naši vrstniki, ki pa jim šport dobro kroji programe. Lahko so sodelovali tudi na olimpijadi starejših in dobili priznanja za udeležbo. Mesto Bitom je bilo njihov gostitelj. Spoznali pa so še druga mesta in bili povsod lepo sprejeti. Ta izmenjava je še po sedmih letih udeležencem priklicala lepe spomine. Delili so jih tudi z nami in bili smo srečni, da imamo tako razigrane sošolce, ki se tudi ob težkem delu zabavajo in osrečujejo. Samo tako delo združuje in osrečuje! Nam ni treba delati na silo ničesar, a radi delamo z veseljem, kar nas veseli. Tako si ustvarjamo spomine, ki grejejo še sedaj. V tem času, ko je težav z druženji več, nam taka srečanja pomenijo še več. Veseli smo, da lahko delamo spomine, jih oživljamo in se veselimo življenja med vrstniki. Zato smo hvaležni vsakemu, ki se potrudi za nas in nam polepša srečanje. V Petrovi zakladnici je še veliko zapisov naših srečanj. Na njih smo mlajši in take podobe je lepo spet videti tudi kasneje. Hvaležni smo mu, da jih z nami deli. Ustvarjajmo si lepe spomine in skrbimo, da jih tudi ohranimo!

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše pri RIC-u Novo mesto. Fotografija Anita Jakše, vodja Univerze za starejše