V pogovoru, ki je potekal med vitrinami Dolenjskega muzeja Novo mesto, se je dr. Borut Križ dotaknil situlske umetnosti in njene velike turistične vrednosti za Novo mesto, ki se tudi sicer že dalj časa ponaša s sloganom Mesto situl. »Situlski prizori so dinamični in niso statični. Vedno so vse figure, živali in ljudi, v gibanju,« pojasni arheolog in razloži, da situlski prizori, kot so slavnostni sprevodi, glasbene prireditve in boji, s podatki pridobljenimi iz ostalih arheoloških najdb pričajo o (razslojeni) družbi, ki se je tedaj razvila na Dolenjskem in bi bila za turiste še bolj zanimiva, če bi bila predstavljena in situ oziroma na lokaciji najdišča.
Po besedah dr. Križa, situle, najdene na arheoloških najdiščih Novega mesta, sodijo med najpomembnejše prazgodovinske umetniške izdelke Slovenije, uvrščajo se tudi med izdelke z izjemnim kulturnozgodovinskim pomenom v svetovnem merilu. Izdelane so bile v obdobju starejše železne dobe, torej od 8. do 4. stoletja pr. n. št., pisnih virov iz tega časa pa ne poznamo, kar dodatno povečuje pripovedno vrednost situl.
Arheološka zbirka železne dobe, ki se odlično dopolnjuje tudi z geološko in ostalimi zbirkami Dolenjskega muzeja, ima tako velik potencial za turistično promocijo Novega mesta, kar bi po besedah dr. Križa lahko dosegli s predvidenim arheološkim parkom na Marofu in Kapiteljski njivi, kamor bi privabljali tako Novomeščane kot tudi obiskovalce od drugod. Ena od zaključnih misli kustosa je, da bi ravno arheološko bogastvo Novega mesta lahko postalo njegova blagovna znamka in ena osrednjih znamenitosti, po čemer bi bilo mesto še bolj prepoznano in posledično še bolj obiskano.
Zanimivemu pogovoru lahko v celoti prisluhnete na povezavi: http://www.radiokaos.info/a-propos/a-propos-kultura-in-turizem-situle-kot-magnet-za-obisk-novega-mesta-in-dolenjske-rdece-barve-ni-je-pa-jantar/?fbclid=IwAR0YATvrq_s4pLgQjkoN0LK6Qa5LduYcFCIftNiRnUIufKQM25j6IUMwE1g
