Pa smo  dočakali: Klaro Avsenik Žagar, fotografinjo, blogerko, kuharico, popotnico. Po izobrazbi psihologinjo, po značaju veverico. Tako slikovito se je predstavila članom Univerze za starejše pri RIC-u v Novem mestu. Njeno predavanje o Mehiki jeseni 2019, ko nam je obljubila še druge poti, nas je navdušilo, saj potuje na poseben način. Svoje potepanje po svetu je začela v Indiji in spoznala 55 držav. Njene poti so drugačne. Z nahrbtnikom išče zanimive poti dežel, njene zanimivosti spoznava z druženjem z domačini, svoje bivanje si zasluži s fotografiranjem in spletnimi stranmi, ko obvešča o tem po spletu.

Januarja 2020 je odpotovala v Gvatemalo. Za bivanje v hostlu je fotografirala. Spoznavala je nove ljudi. Ker je v deželi vedno toplo in cenovno ugodno, se vanjo vseljujejo starejši Američani in uživajo in s prostovoljstvom pomagajo ljudem. Zanimive so bile hiše v naravi "off the grid" - primerne za sonaravno bivanje. Spoznala je posebno skupnost  potomcev  sužnjev. Še vedno je afriška glasba in ples  v njihovi krvi. Kljub oceanu in lepim plažam kopanje ni bilo mogoče, ker je morje  divje.

O Salvadorju je slišala same negativne stvari. Kljub temu je sedla na avtobus in prispela v deželo odprtih, prijaznih ljudi. San Salvador, glavno mesto, pa urejeno in čisto. Pestra hrana, tropska ponudba sadja sta jo navdušili, saj je to njen izziv v ustvarjanju dobrih jedilnikov.

Honduras je naslednja dežela. Posebna pa je bila Valle de Angeles, dolina  angelov. Tu je dobila dobro ponudbo za bivanje in pomoč in uživanje. Pomagala je na posebni turistični točki, kamor se iz mesta umaknejo premožnejši in uživajo v čistem in lepem okolju. Takrat pa je tudi njih zadela epidemija in začela se je akcija, kako priti domov. Kar dva meseca je preživela v karanteni v tuji deželi in doživljala tudi težke trenutke. Po stresnih poskusih se je 15. maja vrnila domov. Še dolgo o tem ni mogla deliti svojih izkušenj. Po enem letu pa je vsa polna energije, navdušenja vse to delila z nami in nas razveselila, napolnila z upanjem in srečo. Še veliko nam ima povedati in mi jo bomo radi poslušali. Veselimo se naslednjih srečanj in druženj z njo.

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše pri RIC-u Novo mesto.

Fotografije: Anita Jakše, vodja Univerze za starejše in arhiv Klare Avsenik Žagar.