25. oktobra obeležujemo svetovni dan opere. Na ta dan sta se namreč rodila svetovno znana skladatelja Georges Bizet, ki je med drugim napisal opero Carmen, in Johann Strauss ml., ki je med drugim znan po opereti Netopir. Svojo operno zgodovino ima tudi Novo mesto – kot zadnji se je na listo opernih del vpisal operni muzikal Kette v produkciji Zavoda Novo mesto.

»Zanimivo je pogledati v zelo stare čase, ko je imelo gledališče – in še posebej glasbeno gledališče – izjemen pomen za nepismene in manj izobražene obiskovalce. Zanje je predstavljalo edini način za slikovito predstavitev zgodovinskih in literarnih idej. Prav zato, ker je bila ta predstavitev povezana s čustvenim doživljanjem vsebine, je omogočala globlje razumevanje in lažje pomnjenje,« ob tej priložnosti izpostavlja skladatelj Ketteja in direktor Zavoda Novo mesto Aleš Makovac.

Gledališča so bila od nekdaj značilna predvsem za večja in bogatejša mesta, operna gledališča pa so praviloma rezervirana za nacionalna središča in pogosto sledijo nekakšnemu nacionalnemu interesu – čeprav bi se o zagotavljanju slednjega v slovenskem prostoru dalo razpravljati precej širše, meni Makovac in dodaja, da je izhodišče delovanja Kulturnega centra Janeza Trdine znotraj Zavoda Novo mesto na področju glasbeno-gledališke produkcije izjemno praktične narave. Izhaja iz temeljnega vprašanja: »Zakaj Novomeščani ne bi imeli možnosti obiskovati glasbenega gledališča v svojem mestu in bi se morali za tovrstna doživetja voziti bodisi v Ljubljano bodisi v Zagreb? Prepričani smo namreč, da lahko vzgajamo občinstvo izključno tukaj – doma, kjer to občinstvo tudi živi in diha s svojim mestom.«

Ob zavedanju izobraževalne moči glasbeno-gledališke umetnosti danes ne moremo več govoriti o nepismeni ali neuki javnosti. »Je pa dejstvo, da je sodobna publika – mladi in starejši – pogosto ujeta v svet kratkih, nekajsekundnih prizorov z družbenih omrežij in medijev,« poudarja skladatelj in dodaja, da postaja pozornost umetnost sama po sebi, saj nas digitalni motilci vzgajajo v neverjetni hitrosti.

»V luči teh dejstev je zato toliko bolj navdihujoče doživeti razprodano premiero in množično obiskane ponovitve. Zdi se, kot da današnje okolje v resnici pogreša pravo, živo umetnost – tisto, ki se napaja v antičnih idealih estetike, lepote in sporočilnosti, a obenem govori sodobnemu človeku,« pojasnjuje Makovac. »In prav to je čar nove novomeške zgodbe. Mesto se prebuja. V njem znova odzvanjajo arije, zbori, aplavzi – in predvsem ponos. Ponos, da imamo tudi v Novem mestu ljudi, ki ustvarjajo, poustvarjajo, sanjajo in verjamejo, da kultura ni le zabava, temveč duša kraja.«

Od ustanovitve v letu 2016 pa do danes se lahko v Zavodu Novo mesto pohvalijo s produkcijami operete Netopir, oper Julija in Kit na plaži ter najnovejšega opernega muzikala Kette, ki je premiero doživel 25. septembra, tik pred nami – med 12. in 18. novembrom – pa so ponovitve tega veličastnega dela, s katerim se v zavodu poklanjajo spominu na pesnika Dragotina Ketteja.

»Vsaka nova predstava je dokaz, da opera ni nekaj oddaljenega, temveč nekaj našega. In ko se ob koncu predstave dvorana dvigne na noge, ko se glasovi združijo v aplavzu, je jasno, da se tukaj dogaja nekaj pomembnega – da Novo mesto poje. In naj poje še dolgo. Z močjo, ponosom in srcem, ki bije v ritmu umetnosti,« še izpostavlja avtor glasbe več uspešnih glasbeno-gledaliških produkcij.