V petek, 26. novembra, ob 18. uri je Dolenjski muzej Novo mesto odprl novo arheološko razstavo Gorjanci med Rimom in Bizancem. Prvič bo javnosti predstavljeno bogato arheološko gradivo, ki priča o nekdanji skupnosti staroselskih Romanov ter priseljenih Vzhodnih Gotov in Langobardov.

Razstava bo na ogled v Galeriji Dolenjskega muzeja do 18. maja 2022.

Arheološka razstava prinaša nov zgodovinski vpogled v zgodnji srednji vek na območju Dolenjske v času razpada Rimskega cesarstva in do prihoda Slovanov na naš teritorij, saj je o tem obdobju zelo malo arheoloških in zgodovinskih raziskav v  slovenskem merilu na sploh. Razstavljeni artefakti in arheološke najdbe so iz področij južnega pobočja Gorjancev nad Mihovim pri Šentjerneju. To področje je bilo neprekinjeno poseljeno od mlajše kamene dobe do visokega srednjega veka.

Avtor razstave, kustos Dolenjskega muzeja dr. Borut Križ je povedal, da bodo obiskovalci spoznavali obdobje med 3. in 4. stoletjem, ko je v takratnih nemirnih časih na majhnem območju zraslo kar pet utrjenih naselij, ki so vsaj nekaj časa živela sočasno. Zgradili so jih na gre­benih s strmimi pobočji, na že naravno dobro zavarovanih višinah, dodatno pa so jih utrdili z obrambnimi obzidji, jarki in stolpi. Osrednje mesto v skupini petih na­selij ima Zidani gaber. S svojo lego najvišje na Gorjancih (688 m), z zaporo poti, ki je povezovala dolino Krke z dolino Kolpe z močnimi kamnitimi, z malto vezanimi obzidji in z zgodnjekrščansko cerkvijo ter z dolgotrajnim, verjetno nepretrganim, življenjem vsaj od 4. do 7. stoletja ter z najdbami, ki segajo še v 8., 9. in zgodnje 10. stoletje, predstavlja enega najpomembnejših upravnih, vojaških in verskih centrov na območju Slovenije.

Razstava osvetljuje pozno antiko, torej obdobje od ce­sarjev Dioklecijana in Konstantina s konca tretjega in začetka 4. stoletja, in traja do konca šestega stoletja, ko se na Slovenski prostor naselijo prvi Slova­ni. To je čas velikih družbenih, gospodarskih, etničnih in duhovnih sprememb, ki so izoblikovale sedanjo podobo Slovenije. Nemirni čas preseljevanja je staroselskim Romanom, ki so bili mešanica predkeltskih in keltskih prebivalcev ob bok postavil še množico germanskih Gotov, Gepidov, Langobardov, vse do Slovanov, ki so se, v na­sprotju z ostalimi, tu trajno ustalili. Gre za čas začetkov zgodnjega krščanstva in gradnje prvih starokrščanskih cerkva na Slovenskem. Predvsem pa je to tudi čas, ki historično zrcali sodobne pretrese in migrantske tokove, ki se enako kot pred poldrugim tisočletjem usmerjajo preko tega, v vseh obdobjih prepišnega območja.

Bogato in številno arheološko gradivo iz poznoantičnega in zgodnjesrednjeveške­ga obdobja, ki ga s pobočij Gorjancev hrani Dolenjski muzej Novo mesto, se tokrat prvič predstavlja širši javnosti na razstavi, kjer so zbrani predmeti in topografski podatki šestih najdišč, od tega so bila tri do sedaj neznana. Pomen razstave je toliko večji, saj doslej ne poznamo primera, da se na tako majhnem prostoru, kot je naše obrav­navano področje, nahaja kar pet sočasnih utrjenih višinskih naselij, ki so od 3. do 6. stoletja nekaj časa sobivala.

Razstavo spremlja  katalog s fotografijami in opisi razstavljenih predmetov ter številnimi zgodovinskimi in arheološkimi podatki o obravnavanem področju.

Foto: dr. Borut Križ