Kulturni center Janeza Trdine je že tri desetletja varno pribežališče za ljudi, ki ljubijo umetnost. To je prostor v Novem mestu, ki nudi najbolj raznovrsten spekter umetniških vsebin, ki zadovoljijo ljubitelje različnih zvrsti umetnosti. Gledališka in filmska dejavnost sta le dve izmed več umetniških področij, s katerimi se srečujemo v Trdinovi dvorani. To je tudi prostor, ki se z izbranimi vsebinami dotika ljudi različnih starosti, saj so nekatere vsebine, ki jih gledamo na odru in na filmskem platnu, namenjene najmlajšim, druge mladostnikom in tretje odraslim. Nekatere pa kar vsem hkrati.

Gledališka in filmska dejavnost imata v vsakem mestu velik kulturni, družbeni in tudi gospodarski pomen. Gre za področji umetnosti, ki bogatita življenje posameznika in celotne skupnosti. Vsebine, ki jih gledamo na odru ali na platnu, odpirajo prostor za razmislek, samorefleksijo in čustveno doživljanje. Ljudje preko umetnosti razvijamo empatijo, razumevanje različnosti, se sprašujemo, raziskujemo, se razvijamo …

S tem rastemo. Rastemo kot posamezniki – postajamo bolj odprti, ustvarjalni, razumevajoči in čustveno pismeni – in rastemo kot skupnost.

Kulturni dogodki, kot so gledališke predstave in predvajanja filmov, so pomemben prostor srečevanja, druženja ter izmenjave. Ob obiskovanju teh vsebin se nezavedno krepi občutek pripadnosti mestu in lokalni skupnosti, spodbujajo se komuniciranje, razumevanje in solidarnost.

Gledališče in film imata tudi velik izobraževalni pomen – tako za otroke in mladostnike kot tudi za odrasle. Pogosto obravnavata teme, ki se v formalnem izobraževanju redkeje odpirajo ali se odpirajo bolj zadržano. Skozi umetnost pridobivamo kritično mišljenje, veščine izražanja mnenja ter tudi poslušanja in sprejemanja drugih in drugačnih. Ljudi in mnenj.

Komercialna umetnost in umetniško poglobljene vsebine

Komercialna umetnost dosega širše občinstvo in praviloma ustvarja dobiček. Temelji na preverjenih vzorcih, priljubljenih temah in preprostejših vsebinah, ki hitro pritegnejo pozornost, ponujajo zabavo in sprostitev. Je bolj površinska, predvidljiva in osiromašena od nekomercialne oz. profesionalne umetnosti, ki spodbuja razmislek, sporočilo, poglobljeno doživljanje, ohranja visoke standarde ustvarjanja, ima estetsko vrednost in vključuje umetniško inovacijo. Pogosto postavlja vprašanja, provocira, razbija tabuje ali obravnava zahtevnejše teme, ki so manj udobne in zahtevajo (ali vsaj pričakujejo) od gledalca večjo prisotnost in angažiranost. Neguje kulturo kot prostor miselne in čustvene globine, svobode izražanja, ustvarjalnosti in družbene refleksije. Vpliv tovrstne umetnosti je dolgoročnejši in presega trenutno popularnost.

Komercialni izdelki so pogosto pozabljeni kmalu po ogledu, medtem ko umetniško poglobljena dela ostajajo, vplivajo na gledalce, na prihodnje ustvarjalce in tvorijo kulturno dediščino nekega časa.

V Zavodu Novo mesto, kjer si prizadevamo biti osrednje stičišče umetniškega dogajanja v našem okolju, zlasti na področju gledališča in filma, smo razdvojeni med zahtevami po ustvarjanju čim večjega dobička in zavedanjem našega poslanstva – omogočanje dostopa do kakovostnih kulturnih vsebin, spodbujanje ustvarjalnosti in razvoj občinstva. Je pa tudi res, da kakovostno kulturno okolje omogoča sobivanje obeh – in s tem ustvarja mesto, kjer je prostor tako za smeh kot za razmislek oz., kot smo v preteklosti že razglašali, za »razteg smejalnih mišic in kravžljanje sivih celic«.

Ni pa zagotovila, da bo trg sam po sebi poskrbel za potrebno ravnovesje med zabavo ter umetnostjo in hudo je, ko se ustvarjalci predstav ali njihovi ponudniki znajdemo pod pritiskom trga, kjer štejeta samo gledanost in prodaja, zato je ključno, da ustanovitelji oz. financerji z javnim financiranjem podpirajo profesionalno umetnost in ustvarjalnost ter jima s tem priznajo (pre)potrebno veljavo in pomen.

V Kulturnem centru Janeza Trdine komercialnih filmskih vsebin ne moremo predvajati, saj nimamo ustrezne programske opreme. To nas včasih skrbi in razjezi, hkrati pa tudi radosti, saj je lahko zato naš izbor omejen izključno na umetniške filme domače, širše evropske in svetovne produkcije, kar z drugimi besedami pomeni, da si filma, ki ne dosega visokih kakovostnih standardov, pri nas sploh ni mogoče ogledati. Drugo vprašanje je, ali je posamezniku določen film všeč ali ne, ampak to je že druga tema.  

Na gledališkem odru Trdinove dvorane se najdejo vsebine, ki zadovoljijo občinstvo, željno zabave, in občinstvo, ki prisega na umetnost. Prve so prepuščene trgu, druge pa umestimo v naša Grumov in Trdinov abonma, ki jima s tem nadenemo pridih preverjenosti, predvidljivosti v smislu zagotavljanja kakovosti in hkrati drznosti v smislu raznovrstnosti vsebin, pristopov, umetniških izrazov in interpretacij.

Z uprizarjanji vrhunskih gledaliških predstav, projekcijami domačih in tujih umetniških filmov, lastnimi produkcijami ter s sodelovanjem z lokalnimi ustvarjalci ustvarjamo prostor, kjer se srečujejo umetnost, skupnost in dialog. Posebno skrb namenjamo majhnim in mladim iz vrtcev in šol, saj verjamemo, da zadostna mera kakovostne kulture pomaga graditi osebnost, ustvarjalne in razgledane ljudi ter s tem tudi široko odprto družbo.

Skratka, gledališka in filmska dejavnost sta veliko več kot le oblika zabave – sta ogledalo družbe in hkrati njena gonilna sila. Mesto, ki prepozna pomen te umetnosti in jo podpira, vlaga v svojo prihodnost.

Moč in pomen skupnega doživetja umetnosti

Ko ljudje sedimo skupaj v gledališki dvorani ali na filmski projekciji, postanemo del skupne zgodbe – čustva, napetost, smeh, tišino doživljamo hkrati. Izkušnja ni enaka izkušnji ogleda filma doma; gre za skupno izkušnjo, ki nas poveže, četudi se ne poznamo.

Obisk gledališča ali kina je pogosto tudi družabni dogodek. Ljudje se pred filmsko ali gledališko predstavo ali po njej pogovarjamo, si izmenjamo mnenja, celo širimo krog znancev in prijateljev. Takrat se ustvari prostor za kritično razmišljanje, čustveno izražanje, izmenjavo pogledov in stik generacij. Izmenjamo, kaj in kako smo videli in doživeli, kaj nas je ganilo, kaj zmotilo, ob pogovoru prepoznamo, kaj se nas je resnično dotaknilo ali nas je vznemirilo, vživimo se v doživljanje drugih ljudi, povežemo se z drugimi gledalci različnih starosti, pogosto tudi z ustvarjalci. Ko se ljudje redno udeležujemo kulturnih dogodkov, začne nastajati kulturna skupnost – občinstvo, ki ni več samo občinstvo, pač pa postane aktivni del kulturnega življenja mesta.

Pomen umetnosti za mesto

Kot rečeno, umetnost pomaga graditi povezanost med ljudmi, kar je izjemno dragoceno v sodobnem svetu, kjer smo pogosto odtujeni, nepovezani, vsak za svojim ekranom, vsak center svojega sveta … Kulturni dogodki vračajo človeški stik, skupno doživljanje in dialog, kar prispeva k bolj povezani, vključujoči in razumevajoči skupnosti.

Gledališče in film torej ne združujeta ljudi samo v prostoru, temveč tudi v občutku pripadnosti nečemu večjemu, skupnemu. V času individualizma je to ena izmed najdragocenejših vlog umetnosti: da nas spet spomni, da nismo sami – da smo del zgodbe, del občinstva, del skupnosti.

Mesto, v katerem živahno utripa umetnost, je mesto z dušo. Ljudje tam ne le živimo, ampak živimo polno, ustvarjalno, s prostorom za sanje, kritiko in domišljijo. Takšno Novo mesto z izjemno široko ponudbo raznovrstnih umetniških vsebin, z jasno vizijo in nenehnim bojem za javno dobro že trideset let soustvarja tudi Kulturni center Janeza Trdine.

Še nekaj zanimivosti, podprtih s številkami  

Pa se za konec pomudimo pri zanimivostih in številkah, ki smo jih ustvarili v tridesetletni zgodovini dejavnosti v Kulturnem centru Janeza Trdine. Zavod je bil ustanovljen leta 1995. V obdobju do leta 2016, torej v 21 letih, ko se je zgodila združitev v Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto, smo kot direktorice/direktorji oz. vršilke dolžnosti zavod vodili štirje ljudje. V času po združitvi zavoda smo v štirih letih zamenjali šest vodij, zadnji direktor Aleš Makovac pa je na čelu zavoda že drugi mandat. Z združitvijo več dejavnosti se je močno povečalo tudi število zaposlenih – od manj kot deset, ki smo delali le na področju kulture, nas je zdaj več kot 70, skrbimo pa za mnogo širše področje in bistveno več vsebin – za kulturo, šport, turizem in mladino.

Gledališka dejavnost je del programa našega zavoda že vse od ustanovitve pred 30 leti. Vsako leto predstave združimo v gledališki abonma, v katerem je skoraj praviloma po šest predstav. Vse do izbruha epidemije covid sta bili v tem abonmaju, pozneje poimenovanem Grumov abonma, na sporedu po dve ponovitvi iste predstave – t.im. abonma A ob ponedeljkih in abonma B ob torkih. To se je spremenilo v času, ko je covid dodobra zamajal naša življenja; na KCJT je vplival tako, da v vseh teh 30 letih obstoja le v sezoni 2020/2021 nismo razpisali abonmajev, leto pozneje pa smo izvedli le eno ponovitev Grumovega abonmaja, saj se je število imetnikov v primerjavi s sezono pred pandemijo skoraj prepolovilo. V najboljši sezoni se je za vpis Grumovega abonmaja odločilo 560 ljudi, najslabša sezona je bila sezona po prekinitvi, ko se je za ta abonma odločilo le 175 ljudi. A število abonentov spet narašča, danes je stanje spodbudno in spet bomo morali razmišljati o dveh ponovitvah predstav Grumovega abonmaja.

V vseh teh letih obstoja gledališkega abonmaja smo za ljudi izbrali skoraj 180 predstav, ki jih je odigralo blizu 1000 igralcev. Predstave so bile del repertoarja slovenskih nacionalnih gledališč in gledališč, ki so jih ustanovile in jih financirajo občine. Gostili smo eminentna gledališka imena, ki so bila na vrhuncu moči ali so zaključevala svojo gledališko pot, pa tudi igralce, ki so komaj začenjali puščati sled v slovenskem gledališkem prostoru. Bilo je nekaj takšnih, ki so na našem odru stali enkrat samkrat, in mnogo več tistih, ki so se na naš oder vračali vedno znova. In se vračajo še danes. Vedno poskrbimo za žanrsko uravnotežen izbor in vedno vanj uvrščamo tudi predstave, ki zaradi drzne tematike ali inovativne odrske postavitve segajo čez mejo udobnega in predvidljivega. Verjamemo, da lahko le na ta način ustvarjamo pravo gledališko občinstvo. Igralci ob izvedbah predstav pri nas vedno znova poudarjajo, da imamo odlično občinstvo, mnogo bolj »vzgojeno« kot marsikje po Sloveniji.

Ljubitelji gledališča pa vseh teh 30 let predstav niso spremljali le v okviru Grumovega abonmaja, ampak tudi izven njega in v sklopu Trdinovega abonmaja, najprej poimenovanega glasbeno-gledališki. Ta je bil živ 11 let, po izbruhu covida ga nismo obnovili takoj, pač pa šele v sezoni 2024/2025. V okviru tega abonmaja smo do sedaj spremljali 55 predstav in gotovo več 250 glasbenih in gledaliških ustvarjalcev. V najboljši sezoni je ta abonma izbralo 252 ljudi in naš cilj je, da se v naslednjih letih približamo tej številki.

Film ima krajšo tradicijo – živel je do leta 2006, ko smo prostor, Dom kulture, predali novoustanovljenemu Anton Podbevšek teatru, filmska dejavnost pa je prišla pod okrilje Cineplexxa. Ta je zanemarjal art filmsko ponudbo, zato smo po obdobju pandemije začeli pisati filmsko zgodbo, ki v zadnjem obdobju privabi več kot 5.000 obiskovalcev letno, za katere več kot 100-krat spustimo filmsko platno. Naša prizadevanja in naš program je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo, ki zadnja tri leta sofinancira ta program.

In kaj reči za konec? Morda to, da vsako celico zavodovega telesa prežema zavedanje, da vsebine delamo za ljudi, za meščanke in meščane, za obiskovalce naših programov. Zavedamo se, kako pomembno vlogo imamo, kako pomembno poslanstvo opravljamo – spodbujamo kritično mišljenje, vključujemo različne družbene skupine, ustvarjamo prostor za dialog in povezovanje skupnosti ter vplivamo na oblikovanje vrednot v družbi, kot so odprtost, strpnost in solidarnost. Družbena odgovornost je neločljiv del našega poslanstva – ustvarjamo in ohranjamo umetnost in kulturo, ki nagovarja, je dostopna in ki odraža bogastvo in kompleksnost življenja.

Zapisala: Saša Šepec