Tako smo se počutili člani Univerze za starejše RIC Novo mesto, ko smo na aprilskem Četrtkovem srečanju že devetič predstavili, kaj smo se naučili v druženju Z glasbo v lepši dan. Brez Anite Jakše, ki je vse leto spremljala naše delo, bi ostali brez posnetkov. Ti bodo pričali o naši predstavitvi.

O dobrem vplivu glasbe smo prepričani vsi Slovenci, ker radi pojemo. Glasba nas spremlja celo življenje ob različnih priložnostih. Glasba tolaži, razvedri, spodbuja, hrabrila je  borce in jim dajala moč borbi za našo svobodo. Nam pa od jeseni do pomladi polepša srede, ko se za nekaj časa predamo notam in tistim, ki so jih zložili v melodije. Kar zajetna mapa zapisov priča o tem, da  je vsaka ura našega druženja obogatena z znanjem o glasbi in glasbenikih. Naša profesorica Cvetka Krampelj svojo ljubezen do glasbe prenaša nam in nas spominja, kako je treba v petje vnašati občutja in nežnost. Ljubljena je in zna to prenašati na nas, ki smo morda marsikaj že pozabile in izgubile. Tako ob petju podoživljamo vsa čustva, ki jih glasba izvablja in prenaša na druge. Ker pa je glasba tudi pobudnica gibanja, smo se naučile tudi angleški ples Specknerin. Koliko korakov v desno in levo, naprej in nazaj, prekrižanih in priključenih smo naredile, da smo zaplesale brez napak! Naši možgani so prevetrili ob polovici, ko smo kasneje z Gibalnico iskali še roke v ploskanju in iskanju kolen in ramen. Ni bilo lahko, a smo se potrudile, da bi naredile vse prav. Veliko potrpežljivosti, ljubeznivosti in nasmehov nam je podelila naša Cvetka, ko smo lovile svoje naučene pesmi s pomočjo listov.

Same ugotavljamo, da si vedno težje zapomnimo besedilo in melodijo. Tudi koraki so počasnejši in spomin kratek. Med nami je kar 8 osemdesetletnikov, z najmlajšo pa smo praznovali 60 let. Radi imamo svoja leta. Veseli smo, da jih še lahko uživamo na tak način. Ker pojemo, ne mislimo slabo in nam je lepo, ko to veselje delimo. Tako smo s svojim nastopom svojim sošolkam in sošolcem polepšale dopoldne. Morda so jih melodije spremljale še cel dan. Tako glasba deluje. Spodbuda in zahvala za dobro vzdušje in glasbeno spremljavo, ki jo izzovemo s petjem v stavbi, so bile besede direktorja RIC-a Gregorja Sepaherja. Sprejele smo jih kot priznanje za vztrajnost in veselje, da smo s petjem razveselile tudi njih. Pohvale in čestitke smo prejemale še med druženjem ob kavi in sladicah. Z vrtnicami in šopkom se je Anita zahvalila za lep nastop in uspešno končano deveto leto druženja. Jeseni začnemo z desetim! Petje oživlja žile, razveseli oko, in srce, utopi vse skrbi, v potrtih srcih pa up budi.

Pojte z nami ali sami tudi vi!