Včeraj, 27. oktobra, je v Frančiškanski cerkvi sv. Lenarta potekala slovesna sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof msg. p Stanislav Zore ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto. To je bil eden osrednjih dogodkov letošnjega leta praznovanja te obletnice, 6. novembra pa se bo odvil še strokovni Simpozij ob 550. obletnici prihoda frančiškanov v Novo mesto: Prvo stoletje novomeškega frančiškanskega samostana. Frančiškanski red nosi velik zgodovinski pomen še posebej glede izobraževanja, vzgoje in kulture Novega mesta.

Frančiškani so se pred 550 leti iz Bosne v Novo mesto zatekli pred Turki. Leta 1472 so sezidali samostan, ki se nahaja v samem mestem jedru in pomembno vplivali na novomeško izobraževanje in tamkajšnjo kulturo. V 15. stoletju so ustvarili bogato knjižnico z več kot 20.000 knjigami in številnimi inkunabulami ter dragocen arhiv. Med izjemno dragocenimi primerki so tudi najstarejša knjiga, ki je stara 600 let, najdebelejša, ki tehta deset kilogramov, na polici pa se bohotijo originali Slave vojvodine Kranjske. Pohvalijo se lahko tudi z edino staro frančiškansko obednico v Sloveniji  iz leta 1689 ter s slikovitim samostanskim vrtom nad reko Krko. Letošnjo 550-letnico so že obeležili s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj, novembra pa bodo nadaljevali s strokovnim simpozijem o prvih desetletjih frančiškanov v Novem mestu in njihovem pomenu za zgodovino mesta.

Hkrati so v Novem mestu frančiškani približno 150 let vodili deško osnovno šolo in gimnazijo. Tako so imeli izjemno pomembno vlogo pri razvoju šolstva na Dolenjskem, saj so prevzeli vodenje Novomeške gimnazije, ki je ena najstarejših izobraževalnih ustanov z neprekinjeno tradicijo na Slovenskem. Frančiškanski samostan je namreč stopil v ospredje novomeškega šolstva leta 1746, ko je cesarica Marija Terezija v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, njegovi očetje pa so postali njeni profesorji. Ti so novomeško gimnazijo vodili do leta 1870, ko jo je prevzela država.

Ob več letošnjih prireditvah bodo priredili slovesno akademijo, ki jo pripravlja Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, v samostanskih prostorih pa bodo ob koncu leta odprli še stalno razstavo o življenju in delu frančiškanov.

Organizatorja in glavna nosilca omenjenega simpozija sta novomeški frančiškanski samostan in Slovenska Frančiškanska provinca. Soorganizatorji pa so poleg nas še, Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru, Zgodovinski arhiv Ljubljana z novomeško enoto za Dolenjsko in Belo krajino in drugi. 

V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, ki radi razkažejo samostansko knjižnico in njene najdragocenejše primerke ter samostanski vrt, in pripravijo degustacijo samostanskih dobrot v edini stari frančiškanski obednici v Sloveniji. Svoj čas jih je v samostanu bivalo tudi do 30.