Izzivi gospodarstva na področju zelenih tehnologij, digitalizacije in umetne inteligence že nakazujejo podjetjem, da za uspešno delo potrebujejo trajnostne rešitve usmerjene v zeleni prehod. Z izvedbo mednarodne konference se tako lahko povežejo strokovnjaki iz Slovenije in tujine, iz gospodarstva, izobraževalnih organizacij, raziskovalnih inštitutov ter druga strokovna javnost, kjer si izmenjajo primere dobrih praks.
Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto že od leta 2016 organizira mednarodno konferenco o razvoju industrijskega inženiringa. Tokratno, 8. po vrsti, ki je potekala 23. novembra 2023 v idiličnih Šmarjeških Toplicah, je v soorganizaciji s Fakulteto za organizacijske študije v Novem mestu poimenovala PRILOŽNOSTI, POTENCIALI IN IZZIVI ZA ZELENI PREHOD. Nenehne globalne spremembe, razvojni trendi in politične smernice usmerjajo tehnološke procese in izdelke v čim bolj trajnostni, krožni in zeleni prehod.
V prvem delu konference so bili predstavljeni prispevki, ki so jih v okviru Sekcije o krožnem gospodarstvu, pripravili partnerji projekta NovIKroG, katerega namen je razvoj krožnega javnega naročanja za vzpostavitev materialnih lokalnih zank. Projekt je financiran iz Norveških skladov.
Trajnostno najbolj ozaveščena podjetja se v vedno večji meri odločajo za vključitev v programe krožnega gospodarstva, ki prinašajo inovativne rešitve, nove poslovne modele in merijo okoljske učinke. Podjetja Aquafil iz Italije, ki ima podružnico tudi v Sloveniji ter norveško podjetje Salt, sta predstavila primer krožnega sodelovanja: iz odpadnih ribiških mrež ter drugih ostankov blaga in industrijske plastike izdelujejo 100 % recikliran najlon primeren za izdelavo talnih oblog in oblačil. Slednje velja tudi za ponovno uporabo tekstila, ki ga bo potrebno v skladu z novo evropsko uredbo od leta 2025 v večji meri reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Slovenci v povprečju kupimo 26 kg tekstila na leto, od katerega ga 90 % konča med odpadki, le 10 % oziroma dobra 2 kg pa gre v ponovno uporabo. Komunala Novo mesto načrtuje, da bi do leta 2030 po osnovnem scenariju v ponovno uporabo oziroma reciklažo šlo 25 % tekstila, po optimističnem scenariju pa 43 % tekstila. Kot možne poti h krožnemu gospodarstvu je bil predstavljeni program Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in recikliranega higienskega papirja. Prav tako sintetična goriva in krožne snovne zanke na primeru stekla ter metoda življenjskega cikla LCA (Life Cycle Assessment) kot pripomoček za ocenjevanje vpliva materiala na okolje ob upoštevanju proizvodnje, prevoza, ravnanja in odstranjevanja izdelka.
Sledila je okrogla miza, kjer je tekla razprava kako zeleni prehod spodbuditi prek zelenih in krožnih javnih naročil.
Drugi del konference je bil posvečen industrijskemu inženiringu. Pomen trajnostnega lightweight koncepta v avtomobilski industriji ponuja odgovore izzivom zelenega prehoda. Predstavljeni so bili prvi rezultati projekta Bat2Life, ki je osredotočen na prebojno inovacijo pametnega upravljanja odjema in proizvodnje električne energije z aplikacijo hranilnikov energije, proizvedenih iz baterij 2. življenjskega obdobja. Prav tako je bila predstavljena aditivna proizvodnja lahkih kovin, kot je magnezij in obdelava podatkov za napovedovanje korekcij varilnih orodij s pomočjo umetne inteligence. Analiziran je bil vpliv svetlobnih pogojev na delovanje algoritma YOLO (You Only Look Once), ki se uporablja za analizo urbanih prometnih tokov in je znan po svojih sposobnostih za zaznavo objektov v realnem času. Prikazan je bil proces in primeri uporabe CAD in CAM tehnologij v procesu višjega strokovnega izobraževanja na študijskih programih strojništvo in mehatronika. Ugotavljal se je vpliv mikro zastojev na proizvodni proces, in sicer na rezalno-gubalni liniji. Izračunalo se je, da se zaradi mikro zastojev lahko zmanjša količina proizvedenih izdelkov za 1,4 %. Predstavljen je bil tudi nov organizacijski model, ki z digitalizacijo organizacijskega procesa in vpeljavo novih organizacijskih pristopov omogoča efektivno obvladovanje aktivnosti, ki zahtevajo povezovanje služb znotraj podjetja. Na spremembe v gospodarstvu in industriji med drugim vplivajo blagovni in surovinski tokovi ter geopolitični interesi sveta, ki narekujejo spreminjanje oblike in načine zagotavljanja surovin za proizvodnjo, čemur so podvržene tudi spremembe v logistiki in logističnih procesih.
Konferenco sta z zaključnima besedama sklenila prof. dr. Simon Muhič v. d. dekana in predsednik programskega odbora doc. dr. Tomaž Savšek.
