Tu sem doma

Razstava v Domu upokojencev Nova Gorica

Le redko se zares zavemo lepot naše domovine. Kamor se oko zazre, lepota, lepota, vrt pod Triglavom (Po Cankarju).

Imamo čudovite kraje od morja do gora, od starih mestnih jeder do prečudovitih slapov, cerkvic in cvetočih travnikov, žuborijo hitre reke, skrivnostno šumijo potoki. Na vsakem koraku nas obdajata zanimivost in  lepota, ki ju pogosto spregledamo, in si premalokrat resnično rečemo: »Srečen sem, da sem tu doma«.

V veliko veselje in ponos nam je, da smo začeli prav posebno sodelovanje in prvo razstavo postavili na ogled na posebnem kraju – v Domu upokojencev Nova Gorica, v domačem okolju, kjer vsak kotiček prepletajo različne zgodbe ljudi.

Tokrat je svoje delo predstavila fotografinja Tina Furlan, članica Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina, v sodelovanju z delovno terapevtko Petro Furlan.

Starejši ljudje so žal pogosto odrinjeni na stranski tir – zaradi življenjske utrujenosti, bolezni ali preprosto zaradi starosti so pogosto prepuščeni samoti in življenju med štirimi stenami. Zato sem  želela, da jim z razstavo za trenutek približam lepote narave in košček zunanjega sveta, ki ga tako pogrešajo.

Kot članica društva sem 8. oktobra v avli Doma postavila na ogled fotografsko razstavo z naslovom »Tu sem doma«. Sestavlja jo enajst fotografij, nastalih med potepanji po Sloveniji. Ujeti motivi razkrivajo raznolikost naše dežele – od morja do gorskih vrhov, mirnih jezer, cvetočih travnikov in pisanih sončnih zahodov. Vsaka fotografija nosi utrinek domačnosti, prijaznosti in občutka pripadnosti. Z deli razkrivam, kako raznolika in hkrati domača je Slovenija v vseh svojih podobah.

Pobuda za razstavo je prišla s strani delovne terapevtke Petre Furlan, ki se ji iskreno zahvaljujem za izjemno sodelovanje, podporo in prijaznost. S svojo pomočjo je omogočila, da bodo stanovalci Doma lahko uživali ob razstavi in ob pogledu na čudovite motive narave.
Velika zahvala gre tudi članici društva Erni Furlan, ki je idejo z navdušenjem sprejela in ji dala moč, da je zasijala z razstavo.

Srčno upam, da sem z motivi iz narave prinesla med starejše nekaj lepih podob zunanjega sveta. Prepričana sem, da bodo stanovalci Doma uživali v podobah, ki so jim nedosegljive. Če je komu od njih ob pogledu na razstavljena dela zaigralo srce, če so fotografije komu privabile iskrice v oči ali prebudile spomine – potem je bil namen dosežen. Če bodo tudi ob teh drobnih stvareh jesenski dnevi toplejši, bom neizmerno hvaležna.

Tina Furlan