Zadnji teden v oktobru je PD Nazarje skupaj s TA Balkanika organiziralo 6-dnevno planinarjenje po Sorentinskemu polotoku, vključno z vzponom na Vezuv in ogledom Popejev. Glavnina udeležencev so bili člani našega društva.

Sorentinski polotok skupaj z obalo Amalfi zaradi izjemnih naravnih lepot in številnih kulturno zgodovinskih zakladov velja za eno od najbolj čarobnih in tudi najbolj obiskanih turističnih destinacij v Italiji, leta 1997 pa je območje uvrščeno na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

Kraji, ki so bili poseljeni že v antičnih časih, danes s svojo dih jemajočo naravo, številnimi smaragdnimi zalivčki, prikupnimi, v hrib vklesanimi vasicami, in značilno italijansko ležernostjo vabijo številne popotnike.

Prvi dan je minil v vožnji z avtobusom in postanki na počivališčih ter namestitvijo v Sorrentu, kjer smo bivali v času našega aktivnega dopusta.

V preostalih petih dneh smo se povzpeli na najvišji vrh Sorentinskega polotoka San Michele (1444 m), spoznavali utrip življenja vasic obdane z nasadi limon , ki so vklesane v strma pobočja nad Amalfijsko obalo in se po tisočerih stopnicah spustili do obmorskega mesta Amalfi.

Vezuv, speči ognjenik, nam je zagodel z vsemi možnimi vremenskimi pojavi in nam ni dovolil pogleda v njegov speči krater. Bolje tako, kot kako drugače. Česa je zmožen ta speči velikan ponazarjajo Pompeji.

Poleg kopnega smo obiskali dva otoka. Na Capri, ki velja za enega bolj prestižnih otokov v smislu turizma, je bil naš cilj vzpon na vrh Solare, ki ponuja čudovite razglede na neapeljski zaliv in otok Ischia, ki je bolj umirjen, kar se tiče turističnega direndaja.

Pri vzponu na najvišji vrh otoka Monte Epomeo (788 m) nam je malo ponagajalo vreme, vendar smo kljub temu dosegli najvišjo točko otoka.

Poleg lepot teh dveh otokov, smo spoznali tudi tegobe, ki jih ponuja vožnja s katamaranom po razburkanem morju.

Kot vedno, pa ob koncu ostane še varen povratek domov in obujanje spominov.

Galerijo našega izleta si lahko ogledate na povezavi.

(vir: pdrustvo-nazarje.si)